Boj za prvega moža Francije se je začel

Na francoskih čezmorskih območjih so se že odprla volišča za drugi krog predsedniških volitev. Za naklonjenost volivcev se borita kandidat opozicijskih socialistov Francois Hollande in sedanji predsednik Nicolas Sarkozy.

Volitve že potekajo na otočju Saint-Pierre in Miquelon na atlantski obali Kanade, pozneje pa naj bi se volišča odprla tudi na drugih čezmorskih območjih, kot sta Guadeloupe in Martinique.

Rezultati tega glasovanja bodo jutri, skupaj z rezultati glasovanja na celini, objavljeni po zaprtju volišč v Franciji ob osmih zvečer.

Javnomnenjske raziskave so sicer  zmagovalcu prvega kroga volitev Hollandu napovedovale tesno zmago pred Sarkozyjem, a se je v zadnjih dneh Hollandova prednost pospešeno topila, zato je končni izid volitev negotov. 

Predvolilna kampanja se je sicer vrtela predvsem okoli vprašanj gospodarske prihodnosti Francije in migracij.

Holanda je v četrtek podprl sredinski kandidat na prvem krogu volitev Francois Bayrou. Po poročanju francoskega desničarskega časnika Le Figaro, ki se sklicuje na vir iz kroga socialistov, pa naj bi Hollande v zameno za podporo Bayrouju obljubil položaj predsednika tamkajšnje nacionalne skupščine.

Ta položaj naj bi bil prvotno namenjen predsedniški kandidatki iz leta 2007 in nekdanji partnerici Hollanda Segolene Royal, potem pa je nekdanji minister za izobraževanje Bayrou obljubil svoj glas Hollandu v zameno za položaj, ker po prvem krogu predsedniških volitev, na katerih ga je podprlo 9,1 odstotka volivcev, ni bil prepričan, če bi se v njegovem volilnem okrožju na jugu Francije na junijskih parlamentarnih volitvah uspel prebiti v parlament.

V Franciji se bodo volišča sicer odprla jutri zjutraj ob 8. uri. Okoli 44,5 milijona volilnih upravičencev bo glasovalo za predsednika, ki velja za najvplivnejšega voditelja kake države v Evropi. Včasih njegov položaj primerjajo s položajem nemškega kanclerja, ki pa je veliko bolj odvisen od parlamenta in njegove stranke.

Pooblastila francoskega predsednika so zapisana v ustavi iz leta 1958, iz časa očeta pete republike Charlesa de Gaulla. V skladu s to ustavo francoski predsednik vodi vladni kabinet in dnevne vladne posle. Imenuje premierja, poleg tega pa lahko tudi razpusti parlament in razpiše nove volitve.

Tudi zunanja in varnostna politika spadata v njegove pristojnosti. Kot vrhovni poglavar vojske odloča tudi o jedrski oborožitvi. Na notranjepolitičnem področju pa se mora francoski predsednik včasih prilagajati, predvsem ko ima večino v nacionalni skupščini nasprotni tabor, ki v tem primeru lahko imenuje premierja. Do tovrstnega položaja je zadnjič prišlo med letoma 1997 in 2002, ko je položaj predsednika zasedal konservativni Jacques Chirac, na mestu premierja pa je bil socialist Lionel Jospin.