Irska noseča najstnica, katere plod zaradi zdravstvene diagnoze po rojstvu ne bo živel več kot tri dni, se pred sodiščem v Dublinu bori za pravico, da v tujini opravi splav, ki ga irska zakonodaja prepoveduje. Na Irskem, kjer imajo eno najbolj restriktivnih zakonodaj glede splava, je to vprašanje sporno že desetletja, pred bližajočimi se splošnimi volitvami pa znova dobiva politične dimenzije.
Zakon iz leta 1861 na Irskem prepoveduj splav, če nosečnost neposredno ne ogroža življenja matere oziroma če ta ni zaradi nosečnosti samomorilska. Splav zaradi fizioloških napak zarodka ni dovoljen. Pač pa je leta 1992 ustavni referendum omogočil irskim dekletom in ženam, da splav opravijo v tujini. Za to možnost se vsako leto odloči več kot 6000 Irk.
17-letnici, v javnosti poznani le kot gospodična D., ki nosi bolni zarodek, so irske zdravstvene oblasti prepovedale potovanje in za pomoč prosile policijo, ki naj bi ji preprečila pot v Veliko Britanijo, kjer so splav legalizirali leta 1967. Vendar je policija to odklonila, meneč, da ji lahko to ukaže le sodišče.
Primer je še dodatno zapleten, ker je nosečnica mladoletna, njen zdravnik pa je ugotovil tudi, da ni samomorilska, kar ji onemogoča, da bi se potegovala za pravico do splava na Irskem na osnovi ogroženosti lastnega življenja. Primer, ki še čaka sodni epilog, pa medtem dobiva politične dimenzije. Več skupin, ki se zavzema za pravico do splava, je že napovedalo demonstracije v podporo gospodični D.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.