Nemčija želi v času svojega predsedovanja Evropski uniji izpeljati pobudo, da bi zanikanje genocida nad Judi med drugo svetovno vojno postalo kaznivo dejanje v vseh državah članicah unije. Načrti Berlina pa bi lahko naleteli na precejšnje nasprotovanje v nekaterih državah članicah.
Nemška pravosodna ministrica Brigitte Zypries je v začetku januarja pobudo utemeljila z zaskrbljenostjo nad ponovno krepitvijo dejavnosti in nasilnih dejanj skrajnodesničarskih skupin po evropskih državah. Glede na svojo nacistično preteklost se Nemčija prav tako počuti zgodovinsko dolžna prispevati k uveljavitvi skupnih evropskih kriterijev v boju proti skrajni desnici.
Kazen do treh let
O predlogu naj bi pravosodni ministri držav članic razpravljali aprila na zasedanju v Luksemburgu. Če bo nemški predlog dobil potrebno podporo, bi revizija holokavsta v prihodnosti lahko bila kaznovana z zaporno kaznijo do treh let. Zanikanje holokavsta je že zločin v Nemčiji in Franciji, kjer je po zakonu iz leta 1990 za to kaznivo dejanje uveljavljena zaporna kazen enega leta in denarna kazen.
Države, ki so bile nekoč del sovjetskega bloka, pa bi lahko terjale, da se v okvir nemškega predloga vključijo tudi zločini komunističnih oblasti po drugi svetovni vojni. Na Poljskem je že v veljavi zakon, ki predvideva zaporno kazen do treh let za vse, ki zanikajo nacistične in komunistične zločine, ki so bili izvršeni v obdobju od začetka nemške invazije 1. septembra 1939 do padca komunizma 31. decembra 1989.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.