Boj Amsterdama proti množičnemu turizmu: domačini pravijo 'hvala, ne'

Nizozemska, ena najbolj gosto naseljenih in zemljepisno nizko ležečih držav na svetu, je znana po svojih mlinih na veter, znamenitih coklah, pisanih tulipanih in visoki stopnji družbene strpnosti. Najbolj oblegano mesto v tej parlamentarni monarhiji je seveda Amsterdam, ki je tudi glavno mesto države. A očitno tamkajšnjim prebivalcem potrpljenja za množice turistov, ki se dnevno zgrinjajo v mesto kanalov, zmanjkuje. 

Ellen van Loon, zaposlena v nizozemskem arhitekturnem podjetju OMA, sodeluje pri načrtovanju (turistične) prihodnosti mesta. "Nočemo se spremeniti v Benetke. Trenutno se soočamo s problemom, da imajo turisti Amsterdam preprosto preveč radi, toliko jih prihaja," razlaga van Loonova, ki se sicer dobro zaveda pozitivnih vidikov turizma, ki Nizozemcem letno prinese okoli 82 milijard evrov. Kljub temu je, kot mnogi drugi domačini, zaskrbljena, da bodo te vrtoglavo visoke številke obiskovalcev uničile "dušo mesta".

Kot Benetke in mnoga druga evropska mesta, je Amsterdam postal veliko bolj dostopen z mnogimi povezavami nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki ljudem omogočajo, da za mali denar obiščejo svojo sanjsko destinacijo. Leta 2018 so v Amsterdamu zabeležili 18 milijonov obiskovalcev, leta 2030 pa jih po trenutnih trendih, če se nič ne spremeni, utegne biti kar 42 milijonov.

Nizozemski turistični funkcionarji so sprejeli drzno odločitev, saj so državo nehali oglaševati kot turistično destinacijo. Turistično promocijo so nadomestili z destinacijskim menedžmentom. Eden izmed njihovih ciljev je tudi, da obiskovalce preusmerijo še v druge dele države in da omejijo ali celo popolnoma ukinejo "namestitve in produkte", ki so namenjeni motečim obiskovalcem.

Vnema za rože

Že prejšnje leto so odstranili na Instagramu in drugih družbenih omrežjih tako zelo popularen znak "I amsterdam" - stal je pred Rijksmuseum, najbolj prepoznavni galeriji mesta. Odstranili so ga na zahtevo mestnih funkcionarjev, saj je "privabljal preveč ljudi na tako omejeno območje". Te kar dva metra visoke črke so prestavili v različne, manj poznane soseske, saj želijo turiste prepričati, da pri obisku mesta zaidejo še kam drugam kot v center.

Masovni turizem ima vpliv tudi na druge prepoznavne simbole mesta, na primer tulipane. Cene čebulic tulipanov so v 17. stoletju dosegale vrtoglavo visoke cene, saj je bilo treba za eno čebulico odšteti 5400 guldnov - vsota, ki jo je povprečen zidar tistega časa zaslužil v 15 letih. O tem obdobju lahko govorimo tudi kot o ’tulipomaniji’. A ljubezen do rož se na Nizozemskem ni zmanjšala – čeprav za njih ne rabimo več odšteti cele plače, so za državo še vedno zelo pomembni. Gojijo jih v regiji Bollenstreek, ki je nedaleč stran od Amsterdama, zato spomladi tja odide veliko obiskovalcev. Turisti pri gorečem fotografiranju polj poškodujejo polja, zato so morali postaviti opozorila, na katerih piše, kaj lahko in kaj ne. Pojavili so se tudi znaki z napisom "Uživajte v rožah, spoštujte naš ponos", nekateri pa so se odločili celo za postavitev ograj.

Nič več vodenih ogledov slovite rdeče četrti

V začetku tega leta so se mestne oblasti odločile, da ne bo več vodenih ogledov rdeče četrti, pri tem pa so kot razlog navedli zaskrbljenost, da se seksualne delavke obravnava kot turistično zanimivost. Ta prepoved bo začela veljati s prvim januarjem leta 2020, s tem pa naj bi dali ljudem čas, da se privadijo in postopno zmanjšujejo to dejavnost.

Prostitucija je na Nizozemskem sicer legalna že od leta 2000, prav odprtost in liberalnost tega mesta pa je tisto, kar privabi veliko ljudi. V nizozemščini obstaja celo izraz za ’sprejemanje ilegalnega’ - gedogen. Prav takšen pristop se tam že od leta 1976 uporablja tudi pri uporabi konoplje, ki je uradno še vedno nedovoljena droga. Bili so tudi prva država, ki je legalizirala istospolne poroke, in sicer leta 2001.

Pred naznanitvijo omejitve vodenih obiskov rdeče četrti so že prepovedali odpiranje novih turističnih trgovin in v centru prepovedali kratkoročne namestitve v Airbnb stanovanjih.

Najtemnejše poglavje v zgodovini mesta

Tretji najbolj popularen muzej v mestu je hiša Anne Frank, v Nemčiji rojene najstnice, ki je med skrivanjem pred gestapom pisala svoj dnevnik, ki ga je objavil njen oče. Zadnji zapis v dnevniku je nastal 1. avgusta 1944, le tri dni pozneje pa so Anno in njeno družino odpeljali v koncentracijsko taborišče. Tam je Anne tudi umrla, stara le 15 let.

"Ponosni smo na to, kako strpno mesto smo. Mesto, kjer je človek lahko, to kar je. Ampak imamo tudi temno stran, temne strani," pove direktor muzeja Ronald Leopold. Po njegovih podatkih letno muzej obišče okoli 1,3 milijonov ljudi, pol njih je starih pod 30 let. "Mislim, da postaja vedno bolj pomembno, da ljudje vedo, kaj se je tu zgodilo med drugo svetovno vojno in holokavstom. To je odlična priložnost za mlade ljudi, da se s tem seznanijo," še dodaja. "Pomembno je, da razmislimo, kako in zakaj se je to zgodilo, in kaj nam to pove o nas. Kakšno odgovornost imamo do skupnosti, v katerih živimo," poudarja Leopold.

74 let po koncu vojne in 72 let po objavi dnevnika mlade Anne, se v mestu dogaja sprememba, ki jo bodo ljudje različno sprejeli. Bodo odločitve, ki so jih sprejeli, pomagale mestu pred uničenjem zaradi lastnega uspeha? Van Loonova se boji, da bo ta popularna evropska destinacija izgubila svoj unikaten čar za vedno: "Ljudje prihajajo sem, ker je nekaj glede značaja Amsterdama, kar jim je tako všeč. Ampak na neki točki, ko bo število turistov naraščalo in naraščalo, bodo ubili to, kar so imeli sprva radi".