Washington si prizadeva za čimprejšnjo ukinitev sankcij, saj bi povojno obnovo Iraka tako lahko krili iz prodaje iraške nafte in ne iz žepov ameriških davkoplačevalcev.
Pravno pa tega ne dopušča besedilo iz resolucije s katero so bile sankcije uvedene. Besedilo določa, da morajo pred odpravo sankcij ZN potrditi, da se je Irak razorožil. V Iraku trenutno ni inšpektorjev ZN , ki bi to lahko storili. ZDA pa tudi niso naklonjene predlogu generalnega sekretarja ZN Kofi Annana, da bi se inšpektorji vrnili v Irak. Vrnitev inšpektorjev medtem podpira večina drugih držav, med njimi tako države EU in arabske države.
New York Times tako piše, da naj bi ameriška administracija zaradi odpora v VS sankcije proti Iraku odpravljala postopoma. Po nekaterih informacijah ZDA menijo, da jim besedilo resolucije o razorožitvi daje nekaj prostora za odpravo sankcij, ne da bi s tem zaustavili prizadevanja za iraško razorožitev.
Bližnjevzhodne države: ZDA nimajo pravice črpati iraške nafte!
Osem bližnjevzhodnih držav pa je na srečanju v saudskem glavnem mestu Riad poudarilo, da ZDA nimajo nobene pravice črpati iraške nafte. Zunanji ministri šestih iraških sosed ter Bahrajna in Egipta so v skupni izjavi zapisali, da nasprotujejo odpravi sankcij proti Iraku, dokler iraško ljudstvo na demokratičnih volitvah ne bo izvolilo nove vlade. Po njihovem mnenju bi morali ključno vlogo pri obnovi Iraka imeti Združeni narodi.
Ministri so se zavzeli za čimprejšnji odhod ameriških vojakov iz Iraka ter pozvali k dialogu med ZDA in Sirijo in k obnovitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa.
