'Bodo začeli tudi lov na čarovnice?'

Poslanci v francoskem parlamentu so o zakonu, ki v Franciji kot kaznivo dejanje opredeljuje zanikanje, da je bil poboj nad Armenci v začetku 20. stoletja genocid, glasovali z dvigom rok, zato ni natančnih podatkov o tem, koliko jih je glasovalo za. Vsekakor pa je zakon podprla velika večina od kakih 50 navzočih poslancev.

Francija je kot prva večja evropska država že leta 2001 priznala obstoj genocida nad Armenci. V danes sprejetem besedilu pa je zapisano, da je kaznivo dejanje vsako zanikanje genocida, tudi nad Armenci.

Po armenskih podatkih je bilo v pobojih v otomanskem imperiju med letoma 1915 in 1917 ubitih prek milijon in pol ljudi, medtem ko Turčija trdi, da je bilo žrtev med 250.000 in 500.000. V Ankari tudi zavračajo označevanje pokola za genocid.

Oktobra 1914 je otomanski imperij vstopil v prvo svetovno vojno na strani Nemčije in Avstro-Ogrske, prihodnjo pomlad pa so začeli izvajati aretacije Armencev, osumljenih sovražnega razpoloženja do imperija, sprejeli so tudi poseben zakon, ki je dovoljeval deportacije "zaradi notranje varnosti".

Turčija priznava smrt kakega pol milijona Armencev, a vztraja, da cilj ukrepov ni bilo iztrebljenje armenskega naroda, temveč je šlo za ukrepe proti osebam, ki so med vojno sodelovale z ruskim sovražnikom. Genocid nad Armenci je junija 1987 priznal tudi Evropski parlament, o genocidu pa že ves čas govori Grčija, ki je 24. april razglasila za dan spomina na genocid nad Armenci.

Erdogan: Neprijetno za Turčijo, nesrečno za Francijo!

Ankara je že pred glasovanjem Francijo opozarjala na posledice sprejetja zakona, napovedala je odpoklic svojega veleposlanika iz Pariza in izgon francoskega iz Ankare, izključitev francoskih podjetij s turških trgov ter zamrznitev kulturnega sodelovanja.

"Francija je poteptala načela lastne revolucije: svobodo, enakost in bratstvo," pa je neposredno po glasovanju dejal turški premier Recep Tayyip Erdogan in dodal, da je današnja poteza parlamenta v Parizu sicer neprijetna za Turčijo, "a še večja nesreča za Francijo". "Vprašam vas, ali v Franciji obstaja svoboda misli in svoboda izražanja? Odgovor je ne. Francija je ukinila duh svobodne razprave," je bil oster.

Zakon je označil kot "primer rasizma, ksenofobije in diskriminacije", poslancem, ki so zanj glasovali, pa je očital podpihovanje sovraštva to Turkov in muslimanov. "Bolj kot za Turčijo je ta zakon krivica za Francijo, francoski narod in za francoska načela," je še menil.

Podpredsednik turške vlade Bülent Arinc pa je prek Twitterja sporočil, da zakon predstavlja "izdajo zgodovine in resničnih dejstev". "Ali bodo začeli lov na čarovnice? S tem zakonom se v Francijo vračajo inkvizicijska sodišča," je dodal.

Turčija prekinja vojaške, politične in gospodarske povezave s Francijo

Kot je še pojasnil Erdogan, se je Turčija odločila prekiniti politično, vojaško in gospodarsko sodelovanje s Francijo. Poleg odpoklica veleposlanika to med drugim pomeni prekinitev uradnih stikov med državama in vojaškega sodelovanja, vključno s suspenzom skupnih vojaških vaj in omejitvijo francoskih vojaških preletov.

Večina sankcij se nanaša na vojaško sodelovanje med državama, ki sta obe članici zveze Nato. Turčija bo npr. o vsaki prošnji Francije za uporabo turškega zračnega prostora v vojaške namene ali za uporabo turških vojaških baz odslej odločala od primera do primera, vse prošnje za vplutje francoskih vojaških plovil v turška pristanišča pa bodo zavrnjene.

V Ankari trdijo, da je edini namen zakona mobilizirati kakega pol milijona v Franciji živečih Armencev, da se bodo prihodnje leto udeležili predsedniških volitev. Besedilo zakona je vložila poslanka stranke predsednika države Nicolasa Sarkozyja Valerie Boyer iz Marseilla, kjer živi močna armenska skupnost.

V francoski vladi je sicer več ministrov do zakona zadržanih. Tako je obrambni minister Gerard Longuet dejal, da "poslanci niso nujno najboljši zgodovinarji", medtem ko se je vodja diplomacije Alain Juppe vzdržal komentarja. Je pa izrazil obžalovanje ob odločitvi Ankare o umiku veleposlanika in dejal, da si želi, da se Turčija ne bi tako pretirano odzvala na odločitev francoskega parlamenta.

So pa sprejetje zakona že pozdravili v Armeniji. Zunanji minister Edvard Nalbandian se je Franciji zahvalil, češ da je znova izpričala svojo zavezanost univerzalnim vrednotam človeštva.