Na bližnjem izrednem vrhu voditeljev Evropske unije in Turčije v ponedeljek v Bruslju naj bi takojšnjo zaustavitev toka nezakonitih migrantov v Evropo in prepuščanje beguncev skozi države razglasili kot prednostno nalogo. To izhaja iz osnutka sklepov, ki naj bi jih na srečanju potrdili voditelji EU, poroča avstrijski časnik Der Standard.
Na ponedeljkovem izrednem vrhu EU in Turčije, na katerem pričakujejo turškega premierja Ahmeta Davutogluja, bo govora o izvajanju novembra lani dogovorjenega akcijskega načrta za zajezitev migracijskega toka v Evropo. Vrhu bo nato še isti dan sledilo srečanje voditeljev osemindvajseterice, ki naj bi ob koncu sprejeli skupno izjavo.
Najprej bo v ponedeljek v Bruslju srečanje vrha EU s turškim premierjem, na katerem je pričakovati opozorilo, da je tok nezakonitih migrantov iz Turčije v Grčijo še vedno premočan, zlasti glede na zimske razmere, ki zmanjšujejo število prebežnikov.
Balkanska pot je zaprta
Glavno sporočilo drugega dela zasedanja pa bo, da je zahodnobalkanska migracijska pot sedaj zaprta, izhaja iz osnutka izjave voditeljev članic unije, ki se lahko sicer v pogajanjih danes in v ponedeljek še spremeni.
Voditelji bodo predvidoma spomnili na februarske sklepe, v katerih so izpostavili dosledno spoštovanje schengenskih pravil in se zavzeli za konec pristopa dopuščanja čim hitrejšega prehoda prebežnikov čez ozemlja držav.
To pomeni zavračanje vstopa na zunanjih mejah državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost za to.
"Posledica tega je, da se končujejo nedovoljeni migracijski tokovi vzdolž zahodnobalkanske poti. Ta pot je sedaj zaprta," piše v osnutku izjave, ki jo je pridobila STA.
Podpora Grčiji, da ne bi postala "skladišče duš"
Voditelji naj bi ob tem znova obljubili podporo Grčiji pri soočanju z razmerami, ki bodo posledica zaprtja balkanske poti, da ne bi postala "skladišče duš", kot se je izrazil grški premier Aleksis Cipras.
Poudarili naj bi, da je hitra in učinkovita mobilizacija vseh razpoložljivih sredstev in virov EU skupna evropska odgovornost ter se zavezali k takojšnjemu in ustreznemu odzivu na težke humanitarne razmere na terenu.
Obljubili naj bi potrditev predloga za 700 milijonov evrov nujne humanitarne pomoči v prihodnjih treh letih do vrha 17. in 18. marca, nadaljnjo pomoč Grčiji pri upravljanju zunanjih mej ter pri zagotavljanju žariščnih točk in sprejemnih zmogljivosti.
Evropska agencija za zunanje meje Frontex bo znova pozvala k dodatnemu osebju, članice naj bi se odzvale najpozneje do 1. aprila. Evropski azilni urad (Easo) bo znova pozval k dodatnim strokovnjakom v pomoč grškim oblastem pri obravnavi prošenj za azil.
Unija naj bi obljubila pomoč Grčiji tudi pri vračanju vseh ekonomskih migrantov v Turčijo na podlagi sporazuma o ponovnem sprejemu med Grčijo in Turčijo ter od 1. junija tudi na podlagi sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo.
Pomembno vlogo bo imela tudi evropska agencija za zunanje meje Frontex. EU namerava v okviru agencije v Grčijo nemudoma poslati dodatno osebje, ki bo delovalo na meji z Makedonijo in Albanijo. Ti naj bi tudi poskrbeli za boljše delovanje žariščnih točk v Grčiji, kjer naj bi begunce registrirali in pripravili na porazdelitev po članicah EU, kjer bodo lahko deležni ustreznega azilnega postopka.
UNHCR opozarja na humanitarno krizo na grško-makedonski meji
Razmere v begunskem taborišču v Idomeniju na grško-makedonski meji so neznosne, je danes opozoril tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Babar Baloch, ki spremlja položaj na terenu. "To je klic za vodilne politike Evropske unije, kajti tukaj je humanitarna kriza," je dejal.
Po podatkih UNHCR se na mejnem prehodu Idomeni zadržuje že 13.000 beguncev in migrantov, ki želijo nadaljevati pot v Makedonijo in naprej v Evropo, a so obtičali na meji, saj makedonske oblasti v državo spuščajo le do 250 ljudi dnevno.
Med prebežniki, ki čakajo na meji, je po sedanjih podatkih več kot polovica žensk in otrok. Razmere v begunskem taborišču, ki je tam zraslo v minulih dneh, so izjemno slabe, ljudje pa zaradi prenapolnjenosti kampirajo na prostem, izpostavljeni nizkim temperaturam. "Grčija potrebuje pomoč, sicer bodo begunci še bolj trpeli. Zlasti prizadeti so otroci. Vse več jih potrebuje pomoč zaradi obolenj dihal," je še opozoril Baloch.
Po ocenah vlade v Atenah je v Grčiji zaradi zaprtja balkanske migrantske poti obtičalo že skoraj 32.000 beguncev in migrantov.
Novi makedonski ukrepi
Gorški policijski uradniki so dejali, da so makedonske oblasti uvedle nove omejitve za prestop meje za begunce in migrante. Po novem naj bi v Makedonijo lahko vstopile le osebe, ki prihajajo iz vojnih mest. Tako Grki trdijo, da v Makedonijo lahko vstopijo posamezniki iz sirskega Alepa, ne pa tudi tisti iz Damaska ali iraškega Bagdada. Uradnih informacij o tem ni. Na grški strani je sicer tako obtičalo med 13.000 in 14.000 ljudmi.
