
Libanonski predsednik vlade Fuad Saniora je zunanje ministre Arabske lige, ki so se v Bejrutu zbrali glede krize v Libanonu, roteče pozval, naj ne dovolijo, da Libanon postane "prizorišče za spore in spopade", ob tem pa so ga večkrat oblile tudi solze. Ob tem je še izrazil ogorčenje nad uničevanjem, ki ga Izrael izvaja že od 12. julija in ki je doslej prizadel v glavnem le civiliste in infrastrukturo.
Sicer pa je na srečanju, kjer zunanji ministri Arabske lige razpravljajo o podpori in morebitnih spremembah resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki sta jo predlagale ZDA in Francija, izrazil pripravljenost, da bi lahko v primeru premirja zelo hitro na jug Libanona poslal libanonske vojake. Ti bi v sodelovanju z mednarodnimi silami ZN prevzeli nadzor nad območjem in zagotovili, da se izraelski vojaki umaknejo, je pojasnil predstavnik libanonskega premierja.
Saniora je sicer že pred tem ponujal, da bi libanonski vojaki odšli na jug države, vendar šele potem, ko bi bila dosežena prekinitev ognja in izpolnjena vrsta političnih zahtev, vključno z izpustitvijo libanonskih zapornikov v Izraelu ter z začetki pogovorov o mejnih sporih med državama. Zdaj se je Saniora zavzel, da bi libanonski vojaki na območje spopadov odšli že prej, čeprav francosko-ameriški predlog predvideva, da bi izraelski vojaki na jugu Libanona ostali tudi po ustavitvi spopadov. Ker je ta predlog že zavrnilo skrajno libanonsko gibanje Hezbolah, pa je zelo verjetno, da se bodo spopadi nadaljevali, čeprav bi bila omenjena resolucija v VS ZN sprejeta.
'EU naj neha pridigati Izraelu'

Evropska unija naj neha pridigati Izraelu zaradi števila žrtev v Libanonu v vojni proti libanonskemu skrajnemu gibanju Hezbolah, pa je dejal izraelski premier Ehud Olmert. "Od kje si jemljejo pravico, da pridigajo Izraelu?" je vprašal.
Evropske kritike vojaških napadov Izraela na Libanon so motivirane bolj "zaradi predsodkov in kratkovidnosti" kot zaradi antisemitizma, je ocenil.
"Evropske države so napadle Kosovo, pri čemer je bilo ubitih deset tisoč civilistov. Deset tisoč! In nobena od teh držav ni utrpela nobenega povračilnega raketnega napada," je dejal. "Ne pravim, da je bilo napačno posredovati na Kosovu, vendar prosim - ne pridigajte nam zaradi ravnanja s civilisti," je dejal Olmert.
Izraelski premier je tudi dejal, da sam ne bi nasprotoval sodelovanju nemških vojakov v mednarodni mirovni misiji v južnem Libanonu. To vprašanje zaradi zgodovinskih razlogov v Nemčiji sproža polemične razprave.
Kot je dejal, je nemški kanclerki Angeli Merkel zatrdil, da "s tem ne bi imeli nobenega problema". "Če je taka zahteva nujna, bom govoril z Angelo Merkel," je dodal v zvezi z namigi, da bi kanclerka počakala na izrecno odobritev Izraela, preden bi soglašala z napotitvijo nemških vojakov na jug Libanona.

V nasprotju s kritiko evropskih stališč na konflikt pa je Olmert poudaril, da imajo ZDA drugačno stališče. "Ne kritizirajo nas," je dejal. "Želim si, da bi imele tudi druge države toliko poguma kot predsednik George Bush ter povedale resnico."
Kot je dejal Olmert, Izrael ni podcenjeval Hezbolaha, ki stresa rakete na izraelska mesta. "Vemo, da so izstrelili le 3.000 raket in da jih imajo 15.000. Vprašanje na mestu je: če bi Hezbolah vedel, kakšne bodo posledice njihovih napadov, ali bo ravnal enako? Mislim, da ne," je še dejal Olmert.
Spopadi se nadaljujejo 27. dan
Spopadi med izraelsko vojsko in pripadniki skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah se medtem nadaljujejo že 27. dan. Izraelska letala so nadaljevala z napadi na številne cilje v Libanonu. V napadu izraelske vojske na vas Gazanija je umrlo sedem članov iste družine, saj so Izraelci uničili njihovo hišo. V podobnem raketnem napadu na vas Kfar Tibnit sta umrli dve ženski in deček, 13 civilistov pa je bilo ranjenih. Izraelci so tudi ponoči napadli vzhod doline Bekaa, kjer naj bi bilo oporišče Hezbolaha. Izraelske sile pa so znova napadle tudi južna predmestja Bejruta in vzhod Libanona, predvsem ceste, ki državo povezujejo s Sirijo, vendar ne poročajo o mrtvih ali ranjenih.

V okolici vasice Houla na jugu Libanona je prišlo do močnih spopadov med izraelsko vojsko in Hezbolahom. Po navedbah šiitskega gibanja so bili ubiti štirje izraelski vojaki, kar je izraelska vojska že zanikala in sporočila, da so bili vojaki le lažje ranjeni. Libanonski premier Fuad Siniora pa je v izjavi za javnost dejal, da je v zadnjem današnjem napadu umrlo 40 ljudi. V nedeljskih raketnih napadih Hezbolaha na mesto Haifa na severu Izraela pa so bili ubiti trije ljudje, najmanj 160 jih je bilo ranjenih.
Potem ko je na hribu južno od libanonskega mesta Tir ob obali Sredozemskega morja pristalo kakih 30 izraelskih komandosov, so se med njimi in pripadniki libanonskega skrajnega gibanja Hezbolah vneli srditi spopadi. Izraelska letala so medtem znova obstreljevala Libanon in pri tem ubila okoli 30 ljudi. Najmanj pet civilistov je umrlo, ko so se v obstreljevanju zrušili trije stanovanjski bloki v Tiru. Izraelska letala pa so bombardirala tudi južni predel Bejruta. Umrlo je najmanj pet ljudi, 24 je ranjenih.
Prižgite svečko upanja
»Vsi članice in člani Amnesty International Slovenije danes ob 20.30 uri s simboličnim prižiganjem svečk na oknih pozivamo k solidarnosti in sočutju z vsemi, ki trpijo na obeh straneh spopada,« so sporočili z Amnesty International Slovenije. Več o tem ...
Veleposlaniki petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov pri svetovni organizaciji v nedeljo zvečer na srečanju o libanonskih zadržkih glede francosko-ameriške resolucije o Libanonu niso dosegli dogovora, ki bi omogočil sprejetje te resolucije. "Razpravljamo o razmerah, vendar žal nimamo čarobne palice," je po srečanju na sedežu ZN v New Yorku dejal ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.