Po 69 dneh pod zemljo in edinstveni reševalni operaciji, ki naj bi stala do 20 milijonov dolarjev, je 33 rudarjev znova na površju zemlje. Čilski predsednik Sebastian Pinera je na vrh reševalnega jaška danes zjutraj namestil železen pokrov in s tem označil konec reševalne akcije, ki je bila zadnje dni v središču pozornosti celotnega sveta. Rudarje pa je obiskal tudi v bolnišnici, se z njimi rokoval in jih povabil na nogometno tekmo. 25. oktobra naj bi se tako predsednik in 10 članov njegovega kabineta pomerilo z rudarji. "Zmagovalci se bodo za nagrado nastanili v predsednikovi palači, poraženci pa gredo nazaj v rudnik," je v šali dejal Pinera. A svojo odločitev lahko še obžaluje, saj so številni rudarji dobri nogometaši.
Reševanje rudarjev je bilo zgodovinsko, moč, da so to preživeli, pa čudežna. A vendar je to na neki način šele začetek zgodbe. Tako za rudarje, ki bodo morali sedaj zaživeti na novo kot narodni heroji in se spopasti z ogromno medijsko pozornostjo, kot tudi za čilsko vlado, ki bo morala zagristi v ureditev varnostnih ukrepov v rudnikih in se posvetiti varnosti delavcev.
''Upam, da se to ne bo nikoli več zgodilo,'' je dejal zadnji rešeni rudar in vodja izmene Luis Urzua, ko ga je po rešitvi predsednik objel. Pinera pa je dejal, da rudnik ''nikoli ne bi smel obratovati, kot je obratoval'', saj so že velikokrat zabeležili kršitve varnostnih ukrepov. ''Čilskim delavcem in delodajalcem želim sporočiti, da bomo sklenili nov dogovor, po katerem bodo življenje, dostojanstvo in zaščita delavcev v središču pozornosti vlade,'' je še dejal predsednik.
Zakaj se je nesreča sploh zgodila?
Ko se bodo čustva glede zadnjih dogodkov polegla, pristojne čaka še ena težka naloga. Ugotoviti bo treba, zakaj se je 5. avgusta ta nesreča sploh zgodila in kako zagotoviti, da se ne ponovi. Predstavniki podjetja, ki ima v svoji lasti ta nesrečni rudnik San Esteban Mining Co., so sicer že obljubili, da bodo sodelovali pri preiskavi glede vzrokov za nesrečo.
Predsednik Pinera je ceno reševalne akcije ocenil nekje med 10 in 20 milijonov dolarjev. Ob tem pa je dodal, ''da je bil vsak peso dobro porabljen''. Naznanil je, da bodo preučili varnost v čilskih rudnikih. V izjavi za medije je obljubil, da ne bo nikoli več dovolil, da bi ljudje delali v podobnih nečloveških razmerah. Reševanje pa je označil za čudež.
Vsako leto sicer rudniške nesreče v Čilu v povprečju terjajo 39 življenj.
Nekateri že danes domov
Večina rudarjev je po rešitvi v ''res dobrem stanju'', je dejal čilski minister za zdravje Jaime Manalich. Najstarejši rešeni rudar 63-letni Mario Gomez je zbolel za pljučnico in pljučno boleznijo silikozo. Slednjo bolezen ima tudi Mario Sepulveda, ki je iz rudnika prišel drugi. Zdravnik Guillermo Swett je za Associated Press dejal, da najmlajši rudar 19-letni Jimmy Sanchez kaže znake depresije. "Govoril je zelo malo in izgleda odsoten," je dejal. Najmanj dva rudarja pa naj bi že zelo kmalu zapustila bolnišnico, večino pa bodo še nekaj dni zadržali na opazovanju.
Rudarji so nameščeni v dva oddelka, v sobah so zasenčene luči, da se počasi privadijo na naravno svetlobo.
Ko pa bo nastopil čas, da se vrnejo domov, njihova življenja nikoli več ne bodo enaka. Sepulveda je na primer že izrazil željo, da ne bi bil preveč izpostavljen v javnosti in da bi imel povsem navadno življenje.
''Edino, za kar vas osebno prosim, je, da nas ne obravnavate kot zvezde ali novinarje,'' je dejal. ''Še naprej bi rad bil Mario Antonio Sepulveda Espinace, delavec, rudar. To imam rad in mislim, da bom na neki način želel to delati še naprej,'' je povedal medijem.
Zvezdniška obravnava jim ne uide
Vendar to ni najbolj verjetno. Moški, stari od 19 do 63 let, bodo zagotovo občutili velik pritisk medijev, v obliki ponudb za knjige, filme in televizijo.
Po poročanju nekaterih medijev naj bi založniki in producenti, še preden je na površje prišel zadnji rudar, njihovim družinam ponujali visoke vsote za avtorske pravice za knjige in filme.
Eden prvih projektov na temo reševanja čilskih rudarjev naj bi bila knjiga novinarja Johnatana Franklina z naslovom '33 moških živih pokopanih', izšla pa naj bi v Veliki Britaniji v začetku naslednjega leta.
Po prvih ocenah bi lahko avtorske pravice rudarjem navrgle več sto tisoč dolarjev, samo televizijski intervjuji pa bi jim lahko še dodatno prinesli po 20.000 dolarjev. Kar ni slabo za delavce, katerih letna plača se giblje od 4000 do 19.000 dolarjev. Potem so tukaj še reklame. Ponudbe za reklamiranje rudarske opreme, piva in podobnega že dežujejo, poroča Reuters.
Prav tako se bodo morali z odvetniki pogovoriti glede tožbe proti delodajalcem. Od tega, kako se bodo spopadli z vso to pozornostjo, bo po mnenju strokovnjakov odvisno tudi njihovo okrevanje.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.