Bodo 'princi Cerkve' novega papeža izbrali že prihodnji teden?

Konklave, na katerem bodo kardinali elektorji po odstopu Benedikta XVI. izbrali novega papeža, se bo začel v torek, 12. marca. Zjutraj se bodo zbrali pri maši v baziliki sv. Petra, konklave za tesno zaprtimi vrati Sikstinske kapele pa se bo začel popoldne.

115 kardinalov elektorjev se bo dan pred začetkom konklava preselilo v posebne prostore znotraj vatikanskih zidov, kjer bodo ločeni od preostalega sveta. Vsi morajo priseči, da ne bodo razkrili podrobnosti s konklava, v nasprotnem primeru pa jim grozi izobčenje.

Po napovedih bodo kardinali tudi ta konec tedna in v ponedeljek nadaljevali razprave o tem, kdo je najboljši kandidat za novega papeža, ki bo za izvolitev potreboval najmanj 77 glasov.

V grobem razdeljeni na dve skupini

Poznavalci razmer v Vatikanu pravijo, da so kardinali v grobem razdeljeni na dve skupini. Prva si želi, da bi Cerkev vodil milanski nadškof Angelo Scola, medtem ko bi druga na Petrovem prestolu raje videla Neitalijana. Med temi se največkrat omenja Kanadčana Marca Ouelleta, Ganca Petra Turksona, ameriškega kardinala Seana O'Malleyja in manilskega nadškofa Antonia Taglea. Člani kurije naj bi stavili tudi na brazilskega kardinala Odila Schererja.

V Vatikanu upajo, da bodo naslednika Benedikta XVI. izvolili še pred veliko nočjo, ki bo 31. marca, številni kardinali pa so izrazili upanje, da se bodo lahko vrnili domov pred cvetno nedeljo, ki bo 23. marca.

Saje: Novega papeža bi lahko dobili že prihodnji teden

Kako hitro bo Rimskokatoliška cerkev dejansko dobila novega papeža, je nemogoče napovedati, poudarja generalni tajnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Vendar pa bi se konklave, vsaj po izkušnjah iz preteklih volitev papeža, lahko končal že prihodnji teden, pravi.

Saje poudarja, da gre pri konklavu za povsem preprost administrativni postopek izbiranja novega papeža. Pomembnejši pa je po njegovih besedah duhovni proces. Kardinali so namreč že pred samim začetkom konklava veliko molili, zbirali so se tudi ob duhovnih nagovorih.

Bistvo postopka samega konklava je v tem, da poteka v popolni tajnosti in izoliranosti od zunanjega sveta. Glasovanja bodo predvidoma potekala po štirikrat na dan. Prvo in mogoče tudi drugo glasovanje bi tako lahko izvedli že v torek popoldne, nato pa vsak naslednji dan.

Neuradno je bil papež Janez Pavel II. izvoljen po osmih, papež Benedikt XVI. pa po štirih krogih volitev.

Kdo so kardinali, ki odločajo o novem papežu?

Kardinale imenuje papež po lastni presoji. So najvišji predstavniki Cerkve in so razdeljeni na tri redove – škofovskega, duhovniškega in diakonskega.

Kardinali kot zbor sodelujejo s papežem na rednih ali izrednih konzistorijih, kot posamezniki pa vodijo različne dikasterije rimske kurije oz. urade vatikanske države. Lahko vodijo tudi določene škofije oz. nadškofije. Sodelovanju v kuriji se morajo načeloma odpovedati ob dopolnitvi 75. leta starosti in papežu predlagati odstop s položaja, pojasnjujejo v SŠK.

Kardinali morajo s papežem tesno sodelovati in zato živeti v Rimu. Če pa vodijo kako škofijo, morajo priti v Rim, če jih papež k temu pozove. Poleg tega kardinalski zbor vodi "tekoče posle" Cerkve v obdobju izpraznjenega sedeža v času od smrti oz. odstopa papeža do izvolitve novega.

Trenutno celoten kardinalski zbor šteje 208 članov, kardinalski položaj zaseda tudi Slovenec Franc Rode. Najmlajši član kardinalskega zbora je 53-letni indijski kardinal Baselios Cleemis Thottunkal, najstarejši kardinal pa je 98-letni Italijan Ersilio Tonini. Med kardinale elektorje pa se uvrščajo le tisti kardinali, ki na dan izpraznitve apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let.

Benedikt XVI. je 11. februarja presenetljivo napovedal odstop, pri čemer je kot razlog navedel pojemanje življenjskih moči zaradi starosti in posledično nesposobnost za spopad s številnimi izzivi, pred katerimi stoji Cerkev. Pontifikat 85-letnega nemškega papeža se je uradno končal 28. februarja.