Pristopna pogajanja s Turčijo bi zaradi spoštovanja človekovih pravic in napetosti s Ciprom utegnila zastati, razkriva osnutek dokumenta, ki so ga za zasedanje pridružitvenega sveta EU-Turčija pripravili v Bruslju, poroča Financial Times.

Ankara je naredila premalo za izvedbo reform, navaja osnutek dokumenta. Turčija ni uspela vzpostaviti civilnega nadzora nad vojsko, opozarja osnutek in dodaja, da je nezadosten predvsem napredek na področju zagotavljanja človekovih pravic, pa tudi na področju svobode izražanja veroizpovedi, ko gre za nemuslimanske verske manjšine.

"Spremembe so se v zadnjem letu upočasnile," so zapisali v dokumentu in dodali, da je nujno izvajanje že sprejete zakonodaje, pa tudi sprejem novih zakonov. Potrebna so dodatna prizadevanja Turčije za zagotovitev popolnega civilnega nadzora nad vojsko, v skladu s prakso v državah članicah EU.

Kot drugo veliko oviro Turčije v pogajanjih osnutek dokumenta izpostavlja odnose s Ciprom, pri čemer poudarja, da mora Ankara razrešiti spore s to članico EU še v tem letu.

K pospešitvi političnih reform je sredi maja Turčijo pozvala Evropska komisija. Kot je poudaril evropski komisar za širitev Olli Rehn, bi morala Turčija zagotoviti spoštovanje sprejetih zavez in v tem okviru odpreti svoja pristanišča za ladje iz Cipra. V nasprotnem primeru se ji v pristopnem procesu obetajo težave.

Politični kriteriji so sicer del temeljnih meril EU za članstvo, določenih leta 1993 na vrhu v Koebenhavnu. Zajemajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice in spoštovanje manjšin. Ob njih je EU določila tudi gospodarske kriterije ter prevzem pravnega reda EU, med njegovimi 35 deli pa je tudi poglavje o temeljnih pravicah.

Poročilo o napredku Turčije bo Evropska komisija po napovedih objavila oktobra.