Predstavniki ameriške vlade in odvetnikov obtoženega člana teroristične organizacije Al Kaida Zakariusa Musauija so v torek pred tričlanskim senatom zveznega prizivnega sodišča v Richmondu v zvezni državi Virginia utemeljevali svoje poglede na pravico obtoženca, da zasliši visokega člana Al Kaide in organizatorja terorističnih napadov 11. septembra 2001 Ramzija Binalšiba.
Ta je v rokah ameriških sil nekje na tujem, vlada pa trdi, da bi njegovo zaslišanje nemudoma in nepopravljivo ogrozilo nacionalno varnost ZDA ter uničilo protiteroristične operacije po svetu. Musauijevi odvetniki po službeni dolžnosti pa trdijo, da vlada nima pravice prikrajati ustave kakor se ji zdi, in da ima vsak obtoženec pravico zaslišati vsakogar, ki ima zanj ugodne informacije.
Zvezna sodnica v mestu Alexandria Leonie Brinkema je obtožencu dovolila, da prek zaprte videopovezave zasliši Binalšiba, ki bi menda lahko potrdil, da Musaui ni bil del napadov 11. septembra. Tožilci so se pritožili in trdijo, da je Musaui t.i. "dvajseti ugrabitelj", ki se 11. septembra ni mogel udeležiti napada z ostalimi 19 teroristi, ker je bil že v zaporu.
Musai pravi, da ni bil predviden za napade 11. septembra
Musaui ne skriva, da je član Al Kaide, vendar trdi, da je bila zanj predvidena vloga v napadih, ki bi prišli po 11. septembru 2001, zato ne more biti obsojen za sodelovanje v napadih, v katerih je umrlo 3000 ljudi. Musaui se na procesu zagovarja sam, vendar mu je sodnica Brinkema proti njegovi volji dala na razpolago odvetnike po službeni dolžnosti, s katerimi obtoženec ne sodeluje.
Eden od njih, Frank Dunham, pravi, da ima vsak obtoženec pred ameriškim sodiščem ustavno pravico, da se sooči s komerkoli, ki bi lahko imel zanj ugodne informacije. Vlada nima pravice, da bi pri obtoženih terorizma delala izjemo. Dunham je zato predlagal več rešitev. Med drugim, da naj vlada povsem odstopi od pregona, odstopi od zahteve po smrtni kazni, preneha omenjati zvezo z Binalšibom kot dokaz, da je Musaui član Al Kaide, ali pa obtožencu omogoči soočenje, saj v nasprotnem primeru krši ustavo.
Ena od možnosti za rešitev zapleta je tudi ta, da se Musauija pošlje na vojaško sodišče. Zagovornik vlade Michael Chertoff je dejal, da to ne pride v poštev, ker tuje države ne bodo več hotele sodelovati z ZDA v vojni proti terorizmu, saj osumljencev ne bodo predajale tajnim vojaškim sodiščem. Chertoff, ki kandidira za sodnika na istem prizivnem sodišču, je dejal, da gre za navadno izsiljevanje in da lahko zaslišanje Binalšiba spremeni potek vojaških dejavnosti.
Teroristični proces v Detroitu sklenjen z dvema obsodbama
Porota zveznega sodišča v Detroitu je dva od štirih obtožencev v protiterorističnem procesu spoznala za kriva sodelovanja v teroristični zaroti.
Policija je le šest dni po terorističnih napadih 11. septembra 2001 vdrla v stanovanje v Detroitu in med preiskavo našla nekaj ponarejenih dokumentov, videokaseti s posnetki Disneylanda in Las Vegasa ter dve skici, ki bi naj prikazovali vojaška objekta v Turčiji in Jordaniji. Porota je 37-letnega Abdela Ilaha Elmardudija in 24-letnega Karima Kubritija, oba iz Maroka, spoznala za kriva podpore in pomoči teroristom ter sodelovanja v zaroti pri poneverjanju dokumentov. 34-letni Maročan Ahmed Hanan je bil spoznan za krivega poneverjanja dokumentov, 22-letnega Alžirca Faruka Ali Hajmuda pa je porota spoznala za nedolžnega. Ali Hajmud se je po oprostilni sodbi zjokal od olajšanja, ostali trije pa so bili manj zadovoljni. Elmardudiju grozi do 20 let zapora, Kubritiju do 10 let, Hananu pa pet let zapora.
Obramba obtoženih je ves čas trdila, da obtožnica sloni na izjemno tankem ledu in bi v normalnih razmerah padla brez težav, vendar pa je proces v Detroitu nov dokaz korenitih sprememb v ameriški družbi po 11. septembru 2001. Ameriški pravni strokovnjaki imajo glede odločitve različna mnenja. Eni trdijo, da je vlada na procesu dokazala svojo sposobnost sojenja teroristom na civilnih sodiščih, drugi pa pravijo, da na podlagi tako majavih dokazov pred 11. septembrom 2001 ne bi uspeli obsoditi nikogar.
Odvetniki obsojencev so med procesom dokazovali, da je edina vladna priča prevarant in lažnivec, ki mu ne gre zaupati, nakar se je v njegov bran postavil sam pravosodni minister John Ashcroft. Zvezni sodnik Gerald Rosen je moral zato Ashcrofta opozoriti, naj se ne vmešava v sodni postopek. Obramba je prav tako dokazovala, da sta bila posnetka Disneylanda in Las Vegasa spomin na turistični obisk.
Porota je imela precej težav pri sprejemanju odločitve in sodnika Rosena so porotniki že v ponedeljek obvestili, da nimajo enotnega mnenja. Ta jim je naročil, naj delajo, dokler se ne bodo zedinili, kar nato ni trajalo dolgo.
