Bodo ERC žrtvovali za EU?

Poslanske skupine hrvaške vladajoče koalicije v saboru niso bile enotne v razpravi o začasni ustavitvi izvajanja zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) za članice EU od 15. marca.

Premier Ivo Sanader (HDZ) je v nagovoru poslancem sicer poudaril, da omenjena odločitev ne pomeni, da se Hrvaška odreka ERC in da ga s tem ne odpravlja, temveč da ERC za članice EU začasno ne bo izvajala, dokler ne bi našli rešitve, ki bi bila v evropskem duhu. Predsednik HSS, druge največje vladne stranke, in podpredsednik sabora Josip Friščić pa meni, da v primeru ERC ne gre za izsiljevanje celotne EU, temveč dveh sosednih držav - Italije zaradi ribolova in Slovenije zaradi meje na morju. Kot je dodal predsednik kmečke stranke, ki velja za najbolj odločno zagovornico polne uveljavitve ERC, gre v slovenskem primeru za stališča iz bele knjige o meji med državama. Poudaril pa je, da to, da stranka predloga ne bo podprla, ne pomeni njenega odhoda iz vlade. Ostale vladne koalicijske stranke, Hrvaška socialno-liberalna stranka (HSLS), Samostojna demokratska srbska stranka (SDSS), Hrvaška stranka upokojencev (HSU) in manjšinski poslanci so predlog HDZ podprli.

Predsednik največje opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanović je poudaril, da je "de facto odločitev o ERC že sprejeta", kljub temu, da ni dogovora znotraj vladajoče koalicije. Dodal je, da v takšni situaciji glasovi SDP ne bodo nič pomenili, sicer pa si bodo socialdemokrati še naprej prizadevali za vstop Hrvaške v EU. Istrski demokratski zbor (IDS) je napovedal podporo predlogu HDZ, pa tudi Hrvaška narodna stranka-liberalni demokrati (HNS), ki je predlagala amandma, s katerim naj bi izenačili pravice hrvaških ribičev s pravicam ribičev iz EU. Tako HNS kot SDP sta zahtevali enotnost znotraj vladajoče koalicije.

Po predstavitvi stališč poslanskih skupin sedaj poslanci nadaljujejo razpravo o začasni ustavitvi izvajanja ERC, ki je bila za članice EU že sprejeta v podobni obliki leta 2004. Za razpravo se je prijavilo več kot 40 poslancev, tako da bi lahko zasedanje, ki so ga sklicali na zahtevo SDP, trajalo še pozno v noč.

Pred šestimi dnevi je naše južne sosede obiskal evropski komisar za širitev Olli Rehn. Dejal je, da se morajo odločiti med Unijo in cono. Tako vladajoča Demokratska skupnost (HDZ) kot največja opozicijska stranka, socialdemokratska (SDP), se strinjata, da je prioriteta države čim prejšnji vstop v EU. Kot je v torek dejal Sanader, je od Rehna dobil zagotovilo, da bodo pogajanja z EU po začasni preložitvi veljave ERC pospešena.

Dileme ni!

Dileme ERC ali EU ni, je v odprtem pismu hrvaškim politikom zapisal priznani pravnik Davor Vidas. "Prihodnost Hrvaške je zagotovo v EU, vendar pa si tega ne bo zagotovila s pristajanjem na zmanjševanje svojih pravic na morju,“ je zapisal in dodal, da bi si s tem povzročili daljnosežno škodo. Prav geostrateški pomen Jadrana je po njegovem prepričanju največji hrvaški adut.

Da je zaščita Jadrana – prav temu naj bi bila ERC namenjena – pomembnejša od tega, ali bo država v Uniji nekaj mesecev prej ali pozneje, so prepričani tudi v Hrvaškem društvu za pomorsko pravo (HDPP). Zato so na predsednike države, vlade in sabora naslovili apel, naj se coni ne odpovedo. In dodajajo, da bi bila odločitev o delni zamrznitvi cone pogubna za kredibilnost Hrvaške. "Pogajanj, ki se vodijo brez ozira na ineterese države kandidatke, ne moremo označiti za uspešna,“ so zapisali.

Slovenski ribiči ne predstavljajo težave

Zaradi prekomernega ribolova je Jadransko morje skoraj popolnoma izropano, so še opozorili v HDPP. Dodali so, da slovenska ribiška flota ne predstavlja grožnje, drugače pa je z italijanskimi ribiči. Če se bo nadaljevala današnja praksa, potem njihova "predimezionirana flota 800 ribiških bark“ kmalu ne bo imela česa loviti, so opozorili. Izvajanje ERC naj bi to preprečilo.