Bo zmagala demokracija?

Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) je podprl izhodišča za udeležbo zunanjega ministra Dimitrija Rupla na Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose prihodnji ponedeljek v Bruslju. Glavna točka razprave so bile nedeljske volitve v Srbiji, glede katerih so se člani odbora pridružili stališču EU, ki upa na zmago proevropskih demokratičnih sil, je povedal predsednik odbora Jožef Jerovšek.

Razprava v odboru je bila zelo intenzivna, saj do omenjenega zasedanja zunanjih ministrov držav članic EU po besedah Jerovška prihaja "v posebnem trenutku" - takoj po parlamentarnih volitvah v Srbiji in tik pred predstavitvijo predloga posebnega odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija o prihodnjem statusu Kosova.

Mednarodna skupnost je načrtovala, da bo prihodnji status Kosova, ki je pod njenim protektoratom od konca vojne 1999, določila najpozneje do konca lanskega leta, vendar je po sklicu parlamentarnih volitev v Srbiji za 21. januar letos odločila, da bo rešitev razgrnila po volitvah.

Dosedanja pogajanja, ki jih je na Dunaju vodil Ahtisaari z mednarodno skupino pogajalcev, so sicer bila neuspešna, vendar Beograd meni, da bo Ahtisaarijev predlog dobra osnova za nadaljnje pogovore, medtem ko v Prištini zatrjujejo, da tudi nova srečanja ne bi prinesla nobenega napredka.

Da ne gre veliko pričakovati od pogajanj na Dunaju, je pokazalo že nekaj prvih srečanj, na katera sta delegaciji Beograda in Prištine prihajali z nasprotnimi izhodišči. Največ, kar je bil pripravljen ponuditi Beograd, je bila splošna avtonomija Kosova, ki naj bi bilo še naprej v mejah Srbije, kosovski Albanci pa ne vidijo druge rešitve kot popolno neodvisnost pokrajine in njeno ločitev od Srbije.

Avgusta lani se je Beograd lotil pospešenega oblikovanja nove ustave, ki so jo sicer brez posebnega navdušenja in napredka pripravljali že več let. Kaj je bilo v ozadju, je pokazal že 30. september, ko je srbska skupščina sprejela ustavo, ki v preambuli določa, da je Kosovo "sestavni del suverene države Srbije s široko avtonomijo". Kot je takrat pojasnil srbski premier Vojislav Koštunica, bo Beograd z vključitvijo tovrstnega določila v ustavo "poslal svetu nedvoumno sporočilo, da Srbijo kot državo zavezuje edino in izključno tisto, kar piše v njenem najvišjem pravnem aktu".

Mednarodno skupnost pa je bolj kot omenjena preambula ustave o Kosovu vznemiril poznejši razpis volitev na vseh ravneh, najprej parlamentarnih, kar narekuje novi najvišji državni akt. V Srbiji je namreč že slaba tri leta po strmoglavljenju režima Slobodana Miloševića oktobra 2000 dodobra okrnel nadvse obetaven demokratični potencial, ki ga je poosebljal premier Zoran Đinđić s svojo Demokratsko stranko. Đinđića so umorili 12. marca 2003 v Beogradu, pol leta kasneje pa je v srditem boju za prevzem oblasti padla še njegova vlada. Na predčasnih decembrskih volitvah leta 2003 je DS, ki jo zdaj vodi predsednik Srbije Boris Tadić, izgubil, po drugi strani pa so se okrepile stranke, ki poosebljajo Miloševićev režim, zlasti radikalci.

Tretje parlamentarne volitve v Srbiji

V Srbiji bodo v nedeljo tretje parlamentarne volitve po političnem preobratu oktobra 2000. Volitve so ključnega pomena za Srbijo, ki čaka odločitev mednarodne skupnosti o statusu Kosova in ki si po letih izolacije prizadeva za vstop v Evropsko unijo. V nedeljo se bo za vstop v 250-člansko skupščino potegovalo 34 strank in sedem koalicij, večina glavnih tekmic pa se poteguje za poslanske sedeže v širših ali ožjih koalicijah.

Odbor DZ za zunanjo politiko je na nujni seji, ki potekala za zaprtimi vrati, podprl nadaljnje zavzemanje Slovenije, da bi na volitvah prevladale demokratične sile, kar bo Beogradu dalo možnost za obnovitev pogajanj z EU o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Ta je povezava lani prekinila zaradi nezadostnega sodelovanja srbskih oblasti s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je po seji povedal predsednik odbora. "Vse to bi prispevalo k stabilizaciji razmer na tem območju," je dodal Jerovšek.

Kot kaže večina javnomnenjskih raziskav, naj bi na nedeljskih parlamentarnih volitvah največ glasov dobili radikalci (SRS) haaškega obtoženca Vojislava Šešlja, vendar nobena stranka ni javno napovedala pripravljenosti, da z njimi oblikuje vlado. Po nekaterih napovedih naj bi se Demokratska stranka (DS) predsednika Tadića že močno približala SRS, vendar naj prav tako ne bi imela možnosti za samostojno oblikovanje vlade. Tretje mesto naj bi bilo zagotovljeno za Koštuničevo Demokratsko stranko Srbije (DSS).

V prihodnjem skupščinskem sklicu naj bi bili skoraj zanesljivo predstavniki manjšinskih strank, predvsem vojvodinskih Madžarov, muslimanov iz Sandžaka in Albancev z juga Srbije, za katere v skladu s pravilom pozitivne diskriminacije ne velja petodstotni volilni prag, ki ga morajo za vstop v parlament doseči ostale stranke.

Med predvolilno kampanjo, ki je trajala poltretji mesec, sta bila v središču pozornosti približevanje Evropski uniji in Kosovo. Evroatlantske povezave so bile glavna tema Tadićeve, Jovanovićeve, Draškovićeve in Dinkićeve stranke, Kosovo pa Koštuničevih demokratov, radikalcev in socialistov.

Prva skupina strank je v predvolilni kampanji obljubljala tudi izpolnitev obveznosti Srbije do Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki so bile zaradi haaškega obtoženca, generala Ratka Mladića, ki naj bi se skrival v Srbiji, glavni razlog za lansko prekinitev pogajanj EU o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Beogradom.