Grška usoda v rokah trojke

Predstavniki grškega finančnega ministrstva so se sestali s predstavniki evropskih in IMF-jevih uradnikov. Z delegacijo so se pogovarjali o finančnem paketu pomoči Grčiji, finančni inšpekcijski pregled grškega poslovanja in načrtov pa bo delegacija sklenila jutri.

Če Atene ne bi prejele osem milijard evrov težke pomoči, bi lahko država ostala brez denarja za tekoče poslovanje že do sredine novembra. Če bi do tega prišlo, grozi evrskemu območju in vsem finančnim trgom sveta še globlji padec v krizo.

"Po nizu dolgotrajnih pogovorov in srečanjih s predstavniki trojke smo sklenili cikel načrtovanih srečanj, misija pa se bo predvidoma sklenila jutri," je v izjavi za javnost sporočil grški finančni minister Evangelos Venizelos.

Predstavniki Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke, znani tudi pod imenom trojka, bodo svoj obisk sklenili najverjetneje s skupno izjavo za javnost, končno poročilo pa bodo sestavili v Bruslju in Washingtonu. Poročila bodo nared za novo zasedanje finančnih ministrov evrskega območja in IMF, kjer bo dokončno določena tudi pomoč Grčiji.

Po besedah predstavnikov trojke so pogovori pri koncu, vseeno pa morajo dodelati še nekatere podrobnosti, poudarjajo.

Po besedah grškega finančnega ministra pričakuje Grčija napredek v zvezi z drugim, 109 milijard evrov težkim paketom pomoči, ki so ga dorekli na julijskem vrhu predsedujočih Evropski uniji, namignil pa je, da bodo banke ob tem najverjetneje utrpele hujše posledice, kot so sprva domnevali, sam pa je to poimenoval „PSI Plus“.

"Na splošno pričakujemo boljši in ugodnejši paket pomoči od tistega, ki smo ga sprva dorekli in zarisali, saj moramo v ozir vzeti nove parametre,'' je povedal, s tem pa nakazal, da je recesija še globlja od pričakovanj in da je Grčija domala pred popolnim deficitarnim iztirjenjem.

Drugi paket pomoči predvideva aktivnejše sodelovanje zasebnega sektorja, banke pa bi prevzele 21 odstotkov izgub na grškem trgu obveznic. Po besedah finančnih ministrov evrskega območja bo nujno sprejeti globlje reze.

Inšpektorji so zbirali podatke o stanju grških financ in reform že od konca septembra dalje, skoraj štiri tedne po prekinjenih pogovorih, ki so zastali zaradi nestrinjanj glede ukrepov, ki bi bili nujni za normalizacijo državnih financ.

Višji uradniki trojke so konec prejšnjega tedna povedali, da potrebujejo več podatkov o tem, kako bi koreniti posegi v javni sektor in povišanje davkov pripomogli k rehabilitaciji Grčije, nato pa bodo podali končno oceno. Vladi Nemčije in Francije sta že v nedeljo zagotovili, da bodo v kratkem, predvidoma do konca meseca, razkrili sveženj ukrepov, s katerimi bi lahko rešili krizo v evrskem območju. Podrobnosti še niso razkrili, prav tako pa je jasno, da bo zaradi razlik treba poiskati skupne parametre za boljše delovanje evropskih bank. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je sicer naznanil, da bo naslednje regularno zasedanje predsedujočih Evropski uniji prestavljeno za šest dni in sicer na 23. oktober.

Grški premier George Papandreu se bo z Van Rompuyem sestal pred tem v Bruslju v četrtek. Kot je zapisano v izjavi za javnost, sta s predsednikom Evropskega sveta govorila po telefonu o uspehu pogovorov ter izsledki inšpekcijskega pregleda grškega poslovanja.

Kot poroča nemški tisk, je svoj sklep o insolventnosti Grčije podala že Angela Merkel in po njihovih navedbah še dodatno poudarja nujnost rekonstrukcije dolgov. Po poročanju časnika FT Deutschland naj bi Nemčija poskušala prepričati evropske partnerice k temu, da sprejmejo neizbežno, obenem pa je še vedno trdno v opoziciji stališčem Evropske komisije, ECB-ja in številnih članic EU-ja, predvsem Franciji.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je poudaril, da je nujno, da prispevajo zasebni vlagatelji več kot 21 odstotkov odpisov dolgov, kot so se to dogovorili julija. Vladni tiskovni predstavnik Seibert ni želel podati podrobnejših informacij, saj uradni Berlin čaka na končno poročilo trojke.

Na navedbe se je odzval tudi britanski premier David Cameron in voditelje evro območja pozval, da sprejmejo ostrejše ukrepe za reševanje krize, s tem pa nakazal, da je potrebno prekiniti cikel "prešobkega in prepoznega ukrepanja“. Kot je poudaril, je potrebno zagotoviti 440 milijard evrov FSF-ju in ukiniti vse nejasnosti glede grške prihodnosti ter dokončno preprečiti ekonomski polom.

Grška centralna banka pa je sporočila, da so začeli z reševanjem in finančno pomočjo banki Proton Bank. Po zastavljenem načrtu nameravajo nacionalizirati majhen delež banke, ki se sooča s preiskavami v zvezi z domnevnim pranjem denarja. Ta delež bo prvi nacionalizirani delež s pomočjo Fundacije za finančno stabilnost FSF, ki so jo Grki in grški mednarodni posojilodajalci vzpostavili za pomoč bankam.

Analitiki pravijo, da je poteza povezana s Protonovimi poslovnimi težavami in ne tudi z grško dolžniško krizo. "Po naroku Banke Grčije je ministrstvo za finance nadaljevalo z vložitvijo posebne zakonodaje, namenjene reševanju Proton Banka, zakonodaja pa daje vzvode za restavracijo bank,'' je v sporočilu za javnost odločitev komentirala Banka Grčije.

Po novi zasnovi se bo nova razcepljena družba lahko razvila v banko na zdravih temeljih, celoten zasebni sektor, vladna posojila in zdravo imetje banke pa so preusmerili. Nadzor nad zdravo banko bo vršil FSF, ohraniti pa nameravajo tržno ime Proton.

Proton ima vzpostavljeno mrežo 31 podružnic, tržna vrednost banke pa je ocenjena na 11 milijonov evrov. Centralna banka je sporočila, da je bilo dovoljenje za poslovanje stare Proton Banke ukinjeno in je bilo staro podjetje poslano v likvidacijo. Likvidacijo bodo izvedli tako, da se pokrijejo dolžniški zahtevki, delničarji banke pa bodo poplačani med zadnjimi.