S tradicionalnim srečanjem s predsednikom Evropskega parlamenta Josepom Borrellom so voditelji Evropske unije v Bruslju začeli vrhunsko zasedanje, na katerem bodo poskušali že vdrugo, po junijskem neuspehu, doseči dogovor o prihodnjem financiranju povezave za obdobje 2007-2013.
Da bodo pogajanja trda, dogovor pa težak, je še pred vrhom opozoril predsedujoči EU, britanski premier Tony Blair. Prestolnicam je namreč dan pred vrhom poslal novo pogajalsko ponudbo, ki pa ni naletela na ugoden odziv, zato je bil deležen pozivov, naj kompromis še izboljša.
Krtiki poudarjajo, da se bo moral London odpovedati večjemu kosu svojega proračunskega rabata, če želi zagotoviti dogovor. "Potrebni so dodatni rezi v rabat, s pridobljenim denarjem pa je treba povečati sredstva za nove članice," je na primer dejal danski premier Anders Fogh Rasmussen.
Tudi predsednik luksemburške vlade, Jean-Claude Juncker, ki je oblikoval junijski predlog, terja popravke. "Britanci morajo stopiti proti nam in mi proti njim. Dogovor potrebujemo," je poudaril. Ali bo res dosežen, pa ni napovedal: "Nisem ne pesimist ne optimist. Sem sem prišel čisto trezen, da lahko sodelujem," je dejal v svojem prepoznavnem šaljivem slogu.
Nekoliko bolj optimističen je bil avstrijski kancler Wolfgang Schuessel: "Vtis imam, da napredujemo. Počasi, a vendar v pravo smer. Kar zdaj rabimo, je združena Evropa in ne razdeljena Evropa, in mislim, da se tega vsi zavedamo," je poudaril kancler, ki bi v primeru propada pogovorov kot prihodnji predsedujoči EU prevzel vodenje pogajanj.
Brez sprememb ne bo šlo
Britanski predlog za pogajanja o prihodnji finančni perspektivi Evropske unije takšen, kot je, na vrhu unije zagotovo ne bo sprejet, potrebne bodo spremembe, vendar pa manevrskega prostora ni veliko, je dejal slovenski premier Janez Janša.
Slovenija je sicer z britanskim predlogom razmeroma zadovoljna, Janša zato na vrh odhaja z mandatom, da britansko ponudbo lahko sprejme, če v njej ne bo bistvenih negativnih sprememb.
Sloveniji po novem britanskem predlogu 0,9 odstotka BND
Neto finančna pozicija Slovenije v novi finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007-2013 se z drugim britanskim kompromisnim predlogom v primerjavi s prvim nekoliko izboljšuje, kažejo novi delovni izračuni Evropske komisije. Tako bi država lahko računala na neto prejemek v višini 0,9 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND).
V proračun EU naj bi vsako leto država po zadnji britanski ponudbi vplačala 354 milijonov evrov, koliko bi iz njega dobila, pa številke ne razkrivajo. Ker bo neto prejemnica sredstev, bo dobila več kot vplačala, vendar le ob pogoju, da ji bo uspelo počrpati vsa sredstva.
Ponudba še ni dogovorjena
Ob tem velja opozoriti, da druga britanska ponudba še ni dogovorjena, v teku nocoj začetih pogajanj, ki naj bi se po upanju končala z dogovorom tja do sobote zjutraj, pa bo prišlo do sprememb, zaradi katerih bo rahlo drugačna tudi pozicija Slovenije.
Makedonija s statusom kandidatke?
Voditelji Evropske unije bodo Makedoniji sledeč priporočilu Evropske komisije na vrhu v Bruslju podelili status države kandidatke za članstvo, izhaja iz osnutka sklepov za zasedanje. "V luči analize Evropske komisije Evropski svet odloča, da se Makedoniji podeli status kandidatke, še posebej upoštevaje njen bistven napredek pri dogradnji zakonodajnega okvira po Ohridskem sporazumu ter dosežke pri uresničevanju sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju iz leta 2001," izhaja iz osnutka.
Da upa na podelitev statusa kandidatke Makedoniji pred vrhom EU dejal tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn. "Pogajanj država seveda še ne more začeti, zato je potreben nadaljnji napredek," je dejal. "Širitev pa na noben način ne sme postati žrtveno jagnje nesoglasij v EU," je bil še odločen komisar.
Prav to pa se utegne zgoditi. Francija je v ponedeljek namreč zagrozila z vetom na nadaljnje širitvene odločitve, če EU na vrhu ne bo uspelo doreči finančnih okvirov za njeno prihodnje delovanje.
Potrdili proračun
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdil predlog proračuna Evropske unije za leto 2006.
Odhodki bodo znašali 111,96 milijarde evrov oziroma 1,01 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) povezave, kar predstavlja za 5,5 odstotka višjo porabo glede na leto 2005.
Potrditev proračuna je bila pričakovana, saj sta Svet EU in parlament dogovor o "debelini" skupne evropske denarnice za prihodnje leto dosegla v začetku decembra, prav tako pa je bil tedaj dosežen tudi dogovor o posebni finančni ureditvi za zunanje aktivnosti EU.
Največje povišanje sredstev proračun namenja za tri prioritetna področja, in sicer konkurenčnost (za 4,4 odstotka več), kohezijo (za 4,5 odstotka) in za zunanje aktivnosti EU oziroma unijo kot globalno partnerico (za 9,5 odstotka).
Proračun EU za leto 2006 za vodenje zunanje politike namenja 8,3 milijarde evrov v zavezah. EU bo Bolgariji in Romuniji, ki naj bi po načrtih v povezavo vstopili 1. januarja 2007, ter Hrvaški, ki je oktobra letos začela pogajanja za članstvo, v prihodnjem letu v okviru predpristopne pomoči skupno namenila milijardo evrov, Turčiji pa 0,5 milijarde evrov.
Sredstva bodo namenjena tudi za obnovo Zahodnega Balkana in Iraka ter podporo mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu, pa tudi za območja v JV Aziji, ki jih je lani prizadel cunami.
