Bo svet res bolj varen?

Vrha o jedrski varnosti v Washingtonu so se udeležili predstavniki 47 držav. In ti predstavniki so se strinjali o ukrepih za zavarovanje jedrskih materialov v naslednjih štirih letih. Sklepna izjava vrha, ki še ni dokončana, med drugim poudarja, da bodo sprejeli potrebne ukrepe, da materiali ne pridejo v roke teroristom.

V izjavi so opisani ukrepi proti trgovanju in prometu z jedrskimi materiali, države pa si bodo med seboj pomagale z delitvijo informacij, strokovnjakov in policijskim sodelovanjem. Izjava pravi, da voditelji spoznavajo potrebo po sodelovanju med državami za učinkovito preprečevanje prometa z jedrskimi materiali.

Izjava potrjuje glavno vlogo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v boju proti širitvi jedrskih materialov in voditelji se zavezujejo, da bo imela agencija še naprej ustrezno strukturo, vire in strokovnost za uspešno delo. Izjava prav tako poudarja, da povečanje varnosti ne sme posegati v pravice držav, da razvijajo in uporabljajo jedrsko energijo v miroljubne namene.

ZDA in Rusija podpisali sporazum o predelavi zalog plutonija

Sicer sta ob robu vrha ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ruski zunanji minister Sergej Lavrov podpisala sporazum o predelavi po 34 ton plutonija, primernega za izdelavo jedrskih bomb.

Sporazum je bil v pripravi več let. ZDA so s to potezo skušajo povečati uspeh vrha. ZDA in Rusija bi sicer s takšno količino plutonija lahko izdelali 17.000 jedrskih bomb.

V skladu s sporazumom bodo ZDA dale Rusiji 400 milijonov dolarjev pomoči za predelavo nevarnega materiala, kar bosta državi sicer začeli izvajati šele leta 2018. Plutonija za orožje ne bodo uničili, ampak ga bodo predelali v gorivo za jedrske elektrarne in druge civilne namene.

Konec hladne vojne še ne pomeni konec nevarnosti

Ameriški predsednik Barack Obama je sicer na vrhu spomnil, da je nevarnost jedrskega napada danes v svetu še vedno prisotna, kljub koncu hladne vojne. "Okrutna ironija zgodovine" je po Obamovih besedah, da ne grozi več nevarnost jedrskega spopada med državami, ampak je največja nevarnost, da orožje dobijo v roke teroristi. Zaradi tega je Obama pozval k novemu načinu razmišljanja in usklajenem ukrepanju proti eni največjih groženj svetovni varnosti.

Obama je pri tem zaigral na občutljivost mednarodnih partnerjev in jim povedal, da danes nobena država ne more sama uspešno reševati problemov 21. stoletja.

Kaj pa Iran?

V ozadju konference potekajo dogovarjanja glede iranskega jedrskega vprašanja. Iran, ki ni povabljen v Washington, trdi, da je njegov program miroljuben, ZDA pa so prepričane, da želi Teheran priti do jedrskega orožja. Izmikanje mednarodnemu nadzoru je prišlo tako daleč, da so se v New Yorku pred kratkim začela pogajanja o novih sankcijah, na katerih sodeluje tudi Kitajska.

Obama se je v ponedeljek pogovarjal s kitajskim kolegom Hujem Jintaom in obe državi sta rezultate pogovora glede Irana razlagali po svoje. Direktor za azijske zadeve v svetu za nacionalno varnost Jeff Bader je novinarjem namigoval, da se Kitajska strinja s potrebo po sankcijah, kitajsko zunanje ministrstvo pa je danes ponovno razložilo, da je zanje najboljši način rešitve spora skozi dialog, ne pa pritisk. Časopis New York Times sicer poroča, da je Obama kitajskemu kolegu zagotovil nemoteno dobavo energetskih virov, če bi sankcije proti Iranu povzročile Kitajski težave.

Kitajski predsednik je na konferenci danes poudaril, da njegova država odločno nasprotuje širitvi jedrskega orožja, vendar obenem podpira civilno uporabo jedrske energije. Vodilno vlogo v jedrski varnosti po svetu pa mora imeti Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).

V reševanje iranskega spora se skušajo vplesti tudi druge države. Brazilski zunanji minister Celso Amorim je po srečanju predsednika Luiza Inacia Lule Da Silve s turškim premierom Recepom Tayyipom Erdoganom dejal, da državi pripravljata "alternativno" rešitev, ki ne bi pomenila novih sankcij. Podrobnosti te alternative še niso znane.

Iran sicer ostaja kljubovalen in tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast je napovedal, da bo v soboto in nedeljo v Teheranu potekal "alternativni" jedrski vrh 15 držav, ki jih sicer ni imenoval.