Navkljub predvidevanjem, da bo glavnina plazmatskega oblaka, ki ga je v nedeljo v vesolje izstrelil sončni izbruh na lokaciji sončne pege AR1429, le oplazila Zemljo, je ameriška vesoljska agencija Nasa v stanju pripravljenosti. S površja Sonca sta se utrgala dva ogromna masivna oblaka sončnih vetrov in plazme in potujeta v smeri našega planeta s povprečno hitrostjo 7,2 milijona kilometrov na uro.
V Nasi svarijo pred številnimi vplivi, kjer bodo sprva opazne radijske motnje in občasni izpadi radijskega signala. Po sončnih vetrovih sledi udar sončnega sevanja, ki bi lahko prizadel letalski potniški promet, najbolj pa se negativne vplive čuti ob zemeljskih polih. Prav tako so v nevarnosti geostacionarni sateliti in astronavti na mednarodni vesoljski postaji. Ta faza lahko traja več dni.
Kot zadnji bo Zemljo dosegel oblak plazme. Plazma je gmota Sončne atmosfere, lahko pa povzroči motnje v oskrbi z elektriko, poškoduje satelite, plinovode, naftovode, natančne GPS-sisteme; manj zahtevne GPS-operacije, kot so avtomobilska navigacija in podobno, naj ne bi bile prizadete.
Geomagnetni vplivi nevihte nas lahko dosežejo še pred tem, saj so po nedeljski erupciji že začeli polniti Zemljino magnetosfero. "Ko enkrat izbruhne masivni koronalni vihar, se včasih zgodi, da mu nedolgo zatem sledi že drugi,“ je za Reuters dejal strokovnjak za vesoljsko vreme na ameriški Nacionalni administraciji za oceane in atmosfero (NOAA) Joseph Kunches. Te nevihte povzročajo aurore borealis ali severne sije. Kot pravijo znanstveniki, bodo vplivi trajali vse do petka.
Večjih težav v Sloveniji ne bo Na astronomskem observatoriju Golovec zatrjujejo, da večjih vplivov pri nas ne bo čutiti. "Udarni val je prišel do Zemlje danes zjutraj okoli pol osme ali osme ure, ko je pri nas že dan. Lahko bi bil viden kakšen severni sij, ki pa ga bo zaradi dnevne svetlobe domala nemogoče ali pa vsaj težje videti. Bolj bo to vidno na zahodu, kjer je sedaj tema – ZDA in Kanada in ta del. Ti pojavi so vezani bolj na severna področja in predele blizu magnetnih polov, v naših geografskih širinah pa je to redko, ni pa nemogoče,“ pravi vodja astronomskega observatorija na Golovcu Herman Mikuž. Možno je, da bodo vplivi trajali več časa in bi lahko aurore videli v večernem času, a je verjetnost izredno majhna, dodaja Mikuž. Lansko jesen je bil polarni sij viden tudi v Sloveniji, tako bo proti vrhuncu dejavnosti več možnosti, da lahko vidimo barvno igro narave tudi pri nas. Ta bi bila vidna izven mest, na podeželju, najbolje pa v hribih, kjer še ni toliko svetlobne onesnaženosti. 'To je podobno kot prvi sneg' Tomaž Zwitter s fakultete za matematiko in fiziko pa je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da sicer gre za najmočnejšo sončno nevihto v zadnjih petih letih, kar pa ni nič presenetljivega. Sonce je bilo namreč zadnjih nekaj let na dopustu, sedaj pa se bo njegova aktivnost večala. "V letošnjem letu lahko pričakujemo eno, dve ali celo tri takšne nevihte. To je podobno kot prvi sneg – najprej smo vsi zaskrbljeni, potem pa se navadimo," pravi Zwitter. Po njegovih besedah sicer obstajajo neki varnostni ukrepi. "Treba je zapakirati satelite, astronavti ne gredo ven, nekateri leti iz Evrope proti Kaliforniji so speljani nekoliko bolj južno, ker bi bilo lahko na območju Hudsonovega zaliva nekaj več sevanja, a to na višini 11 kilometrov," pojasnjuje. Na Zemlji pa Zwitter ne pričakuje ničesar posebnega. "Zelo dvomim, da bi izpadel kakšen večji daljnovod. Pa tudi nič lepega ne bo. Izkazalo se je namreč, da je ta nevihta nekoliko šibkejša, tako da severnega sija ne bo videti, sploh ne v naših krajih."
KOMENTARJI (269)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.