Resolucije, ki so jih vložile tri poslanske skupine, ugotavljajo, da bi Hrvaška s tem dobila izključno pravico do ribolova v približno treh petinah Jadranskega morja, kar bi ogrozilo na tisoče italijanskih ribiških podjetij. ERC pa bi povzročila tudi resen politično diplomatski spor med Hrvaško in Slovenijo, opozarjajo italijanski poslanci in pozivajo vlado, naj v odnosih z Zagrebom in v okviru EU s političnimi in diplomatskimi pobudami prepreči razglasitev takšne cone.
Poslanci so tudi poudarili, da morajo pri upravljanju z ribjimi zalogami sodelovati vse jadranske države.
Za resolucijami stojita pozicija in opozicija
Prva resolucija, ki jo je podpisal Gianluigi Scaltritti iz vladne stranke Naprej, Italija, poudarja, da je ribolov pomemben vir dohodka za številna italijanska podjetja in da namerava Zagreb v svojo izključno korist uveljaviti nekatera določila iz Konvencije o pomorskem pravu, sprejete leta 1982 v Montego Bayu, ki se nanašajo na izključni gospodarski pas. Takšne izključne cone ni razglasila še nobena država v Sredozemlju, zato poziva vlado, naj prepreči skrčenje njihovega ribolovnega območja in naj se v času predsedovanja EU zavzame za učinkovito sredozemsko ribolovno politiko, ki bo upoštevala vse zainteresirane države.
Parlamentarna odbora z drugo resolucijo pozivata vlado, naj spodbudi EU in jadranske države k oblikovanju postopkov in instrumentov sodelovanja pri aktivnostih, povezanih z ribištvom, in pri varovanju morskega ekosistema. Priložnost za to bo konferenca o trajnostnem razvoju ribištva v Sredozemlju, ki bo konec novembra v Benetkah, je še zapisano v tej resoluciji.
Parlamentarna odbora sta sprejela tudi resolucijo, ki jo je podpisal Claudio Franci iz opozicijske stranke Italijanskih komunistov. Ta je spomnil na spore med italijanskimi ribiči in hrvaškimi oblastmi, ki so že večkrat zaplenile italijanske ribiške ladje. zaradi zaskrbljenosti zaradi namere vlade v Zagrebu, da razširi svojo jurisdikcijo tudi na vode, ki so bile doslej mednarodne, pozivajo vlado naj v dvostranskih odnosih s Hrvaško sproži politične in diplomatske pobude, da hrvaške odločitve ne bodo v nasprotju z italijanskimi gospodarskimi interesi.
Kmalu o razglasitvi ERC tudi Evropski parlament
V Evropskem parlamentu obžalujejo, ker Hrvaška ni vodila ustreznega dialoga in koordinacije s sosednjimi državami, pričakujejo pa, da bo dogovor o naslednjih korakih dosežen na mednarodni ministrski konferenci v Benetkah 25. in 26. novembra. Tako naj bi se, sodeč po današnjemu predlogu odbora za zunanje zadeve, glasilo skupno stališče parlamenta, ki ga bo ta zavzel na plenarnem zasedanju v drugi polovici novembra v Strasbourgu, ko bo potrjeval svoje letošnje poročilo o procesu stabilizacije in pridruževanja na Balkanu.
