Španska vlada: Nadaljevali bomo s postopkom odvzema avtonomije Kataloniji

V četrtek ob 10. uri se je iztekel rok, ki ga je katalonskemu voditelju Carlesu Puigdemontu postavila španska vlada, da prekine proces osamosvajanja Katalonije.

Če tega ne bo storil, je vlada premierja Mariana Rajoya napovedala, da bo uporabila 155. člen španske ustave. Ta ji dopušča prevzem neposrednega nadzora nad Katalonijo, odstavitev katalonske vlade in razpustitev parlamenta ter razpis novih regionalnih volitev.

Nobena stran ne popušča

Če ne bo nadaljnjih pogovorov in če bo Madrid zaostril ukrepe proti Kataloniji, bom uradno razglasil neodvisnost, je Rajoyu v pismu, ki mu ga je poslal tik pred iztekom roka, zagrozil Puigdemont.

"Če bo vlada še naprej preprečevala dialog in nadaljevala represijo, bi lahko katalonski parlament, če se mu bo to zdelo primerno, glasoval o uradni razglasitvi neodvisnosti. Te 10. oktobra še ni izglasoval," je zapisal in vnovič izrazil pripravljenost na dialog.

Vlada v Madridu je potrdila prejem pisma in v odgovor sporočila, da bo v skladu s 155. členom španske ustave nadaljevala s postopkom odvzema avtonomije Kataloniji.

Tajani opozarja Katalonce, da v Evropi 'nihče' ne podpira neodvisnosti

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je katalonsko regionalno vlado medtem posvaril pred nadaljevanjem prizadevanj za odcepitev od Španije. Kot je dejal ob robu obiska v španskem Oviedu, v primeru razglasitve neodvisnosti Katalonije tega ne bi mogel podpreti "nihče v Evropi".

"Bilo bi dobro, če katalonska vlada ne bi razglasila neodvisnosti, saj ne bi bil nihče za to," je dejal v pogovoru za radio Cope. "Nihče v Evropi ne bi mogel sprejeti neodvisnosti. Nihče ne bo vladi v Kataloniji stal ob strani," je dodal.

Izrekel se je za dialog, v okviru katerega bi iskali rešitev konflikta, a obenem poudaril, da bi moral ta potekati v okviru zakona. Ponovil je že znano stališče EU, da gre za 'španski problem' in ne problem EU.

Tusk: Ni prostora za posredovanje EU glede katalonskega vprašanja

Institucije in članice EU so jasno povedale, da ni prostora za kakršno koli posredovanje, pobudo ali ukrepanje glede katalonskega vprašanja, pa je v četrtek v Bruslju poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. "Vsak od nas ima svoja čustva, mnenja in ocene, a uradno ni prostora za posredovanje EU," je dejal.

Tusk je še poudaril, da je iz številnih razlogov v stalnem stiku s španskim premierjem Marianom Rajoyem in da ni mogoče skrivati, da je položaj v Španiji zaskrbljujoč.

Povedal je še, da ne pričakuje obsežne razprave o razmerah v Španiji, in spomnil, da katalonsko vprašanje ni na dnevnem redu dvodnevnega vrha unije v Bruslju.

Prihodnja dva dneva bosta ključna

Španska ustava iz leta 1978 v 155. členu, ki ni bil še nikoli uporabljen, vladi dovoljuje sprejem "nujnih ukrepov", da avtonomno pokrajino prisili v izvrševanje njenih obveznosti. Vlada bi denimo lahko odstavila katalonsko vlado in razpustila parlament ter razpisala nove regionalne volitve.

Čeprav je trenuten ton zelo zaostren, imata strani za morebitno dogovarjanje na voljo še dva dneva. Katalonski časnik La Vanguardia je izpostavil "zgodovinsko odgovornost" Puigdemonta in ga pozval, naj sprejme ponudbo španske vlade in v Kataloniji skliče predčasne regionalne volitve.

Katalonci so 1. oktobra po letih prizadevanj za večjo avtonomijo na referendumu glasovali o neodvisnosti. Referendum so sodišča razglasila za nezakonitega, češ da kakršnokoli glasovanje za samoodločbo pomeni kršitev španske ustave.

Tisti, ki so glasovali, so v veliki večini - 90 odstotkov - glasovali za neodvisnost, čeprav nasprotniki izpostavljajo nizko udeležbo - 43 odstotkov - in dejstvo, da glasovanje ni potekalo v skladu z uradnimi volilnimi standardi.

Puigdemont je na podlagi izida referenduma 10. oktobra podpisal - po besedah nekaterih simbolično - deklaracijo o neodvisnosti, njeno uveljavitev pa prestavil, da bi najprej iskali rešitev v dialogu z Madridom. A ta je od Puigdemonta najprej terjala neposreden odgovor, ali so dejansko razglasili neodvisnost. Če je niso, bi se lahko pogovarjali, če so jo in se procesu odcepitve ne odpovejo, pa je Madrid napovedal ukrepanje v skladu s 155. členom ustave.

Kaj prinaša 155. člen španske ustave?

Kot določa še nikoli uporabljeni člen, lahko Madrid, če regionalna vlada krši ustavna določila ali "ravna na način, ki resno ogroža splošni interes Španije", sprejme "nujne ukrepe za zagotovitev njenega ravnanja v skladu s tem interesom".

Prvi korak, ki predvideva uraden poziv predsedniku regionalne vlade, naj se drži v ustavi določenih obveznosti, je Madrid že storil. Nadaljnji konkretni ukrepi pa v členu niso opredeljeni, zaradi česar se odpira vprašanje, kakšno pot bo dejansko ubral Madrid.

Lahko bi se odločil za prevzem neposrednega nadzora nad Katalonijo, odstavitev katalonske vlade in razpustitev parlamenta ter razpis novih regionalnih volitev. Najverjetneje bi prišlo tudi do menjav na nekaterih drugih ključnih položajih, kot je na vrhu katalonske regionalne policije in civilne zaščite.

Kot je v ponedeljek v pismu Puigdemontu zapisal Rajoy, uporaba 155. člena nikakor ne pomeni razveljavitve avtonomije pokrajine, temveč gre za "ponovno vzpostavitev zakonitosti v avtonomiji". Puigdemont po drugi strani v tem ukrepu vidi prekinitev avtonomije.

Rajoy sicer ne more sam sprožiti 155. člena. S predlogom konkretnih ukrepov se mora obrniti na senat, zgornji dom španskega parlamenta, v katerem ima njegova Ljudska stranka večino 149 od 266 sedežev. Pristojni odbor bi moral potrditi premierjev predlog in nato senatu v glasovanje predložiti točno določene pravne ukrepe.

Navedbe o tem, kako dolgo naj bi trajal celoten postopek, so različne, gibljejo pa se od treh do desetih dni.