Bo posledice čutiti tudi v Evropi in na Arktiki?

Znanstveniki in raziskovalci, ki so se v petek zbrali na kongresnem odboru v Washingtonu, so opozorili, da iztekanje nafte prispeva k možni ekološki katastrofi neznanih razsežnosti, ki jih bo čutiti tudi v Evropi in na Arktiki.

"To ni le regionalni problem, kar se živalskega sveta tiče," je dejal predsednik inštituta Blue Ocean. Opozoril je, da več morskih vrst pride v Atlantski ocean, da bi se razmnoževale. Kot glavnega krivca za razlitje je označil družbo British Petroleum (BP). "Mislim, da odgovore iščemo na napačnem mestu. Zdi se, da so se nam v ključnih trenutkih izneverili. Kar naprej jih prosimo za dovoljenje, ali gremo lahko pod vodo, da izmerimo nafto, ki izteka. To me čudi,“ je dejal. Po njegovem mnenju je družba resnično 'zamočila', zdaj pa je 'na vseh nas, da ugotovimo, kaj storiti naprej'.

Sylvia Earle iz National Geographica je ob tem dejala, da je prositi BP, da igra vodilno vlogo pri prizadevanju čiščenja, nekaj podobnega kot prositi lisico, naj skrbi za kokoši v kokošnjaku. "Pomanjkanje znanja o obsegu razlitja in škode je nekaj, česar se moramo bati," je dejala. Po njenem mnenju ljudje ne razumejo, kaj vse se lahko posledično zgodi oceanu in nam samim.

Naftni madež se širi vse od 20. aprila

Javnost izgublja potrpljenje z ameriškimi vladnimi agencijami in omenjenim podjetjem, ki ob vsakem neuspešnem poskusu zamašitve luknje pojasnjuje, da kaj takšnega na globini 1500 metrov pač še nikoli niso poskusili. Mediji ob tem zastavljajo vprašanje, zakaj na to ni nihče pomislil, preden so začeli z vrtanjem. Jeza je vse večja, ker je v sredo naftni madež dosegel Louisiano in ker je vse bolj jasno, da je BP zavajal javnost. Podjetje je namreč ta teden priznalo, da samo s cevjo, s katero so uspeli priti do odprtine, posesajo in pošljejo na ladjo na površju 800.000 litrov nafte na dan, mimo cevi pa medtem uhaja velika količina nafte.

Delavci trenutno poskušajo situacijo rešiti z vbrizgavanjem kemikalij v luknjo, iz katere teče nafta, a to ima stranske učinke. "Ne poznamo učinkov disperzantov pod vodo. Laboratorijskega testiranja nismo opravili. Dodajanje disperzantov povzroča druge težave – uporabljena količina je lahko strupena za življenje v morju," je opozorila Earlova.

Tudi raziskovalka Carys Mitchelmore z univerze v Marylandu se strinja, da obstaja nevarnost, da bodo s kemikalijami storili več škode kot koristi. "Zelo sem zaskrbljena. Toliko je neznank."

Do sedaj je breme javnega ogorčenja nosila družba BP, zdaj postaja vse višja tudi stopnja jeze do vlade. Ameriški predsednik Barack Obama je zato imenoval komisijo, ki bo pregledala glavne vzroke za nesrečo in ugotavljala, katere varnostne in okoljske ukrepe se mora sprejeti, da bi preprečili podobne nesreče. Vlada po njegovem dela vse, da se podobna nesreča ne bo več ponovila.

BP bo jutri poskusil še z eno rešitvijo. Na vrtino na morskem dnu nameravajo nasuti ogromne količine blata in nato vse zabetonirati. Če to ne bo delovalo, bodo luknjo skušali zamašiti z žogicami za golf, vrvmi, starimi gumami in podobnim. Medtem ko nadaljujejo s poskusi, nafta še naprej uhaja.