Voditelji držav članic zveze Nato so danes v Bruslju razpravljali o krepitvi obrambnih izdatkov za učinkovito soočanje z varnostnimi izzivi. Ameriški predsednik Donald Trump je danes na vrhu zveze Nato po neuradnih informacijah pozval k zvišanju zavezniškega cilja za obrambne izdatke z dveh na štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg v odzivu na ta poziv izpostavlja osredotočenost na dogovorjeni cilj dveh odstotkov.
Trump je po neuradnih navedbah na zasedanju voditeljev 29 članic Nata danes dejal, da sta dva odstotka BDP za obrambo zelo malo in da bi moral biti ta cilj štiri odstotke. Podobno je ameriški predsednik sicer pozival že na lanskem vrhu Nata v Bruslju.
Stoltenberg je na novinarska vprašanja v povezavi s Trumpovim pozivom dejal, da se bo sam osredotočil na dogovorjeni cilj dveh odstotkov. "Začnimo s tem," je dejal ter ponovno spomnil, da so vse zaveznice ustavile reze obrambnih izdatkov in te začele tudi povečevati. Trend se je obrnil, a pred nami je še dolga pot, vseskozi ponavlja Stoltenberg.
Drugi voditelji se po neuradnih navedbah na zasedanju na Trumpove besede niso odzivali.
Kaj so se dogovorili?
Članice Nata so se zavezale, da se bodo do leta 2024 čim bolj približale cilju, da za obrambo namenjajo dva odstotka BDP. Ta cilj naj bi letos izpolnilo osem držav: poleg ZDA še Velika Britanija, Grčija, Estonija, Latvija, Poljska, Romunija in Litva.
Do leta 2024 pa naj bi ga izpolnilo sedemnajst zaveznic. Poleg omenjene osmerice še Albanija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Francija, Madžarska, Črna gora, Slovaška in Turčija.
Koliko bo namenila Slovenija?
Slovenija je minuli teden tik pred vrhom na hitro sprejela sklep o dodatnem povečanju obrambnega proračuna za 12 milijonov evrov, s čimer zagotavlja, da bodo obrambni izdatki letos znašali odstotek BDP. Slovenski cilj do leta 2025 je 1,2 odstotka BDP, kar po neuradnih ocenah nikakor ni verodostojen načrt.
Nova vlada si mora prizadevati za še ambicioznejši pristop glede krepitve obrambnih izdatkov, je poudaril odhajajoči premier Miro Cerar ob prihodu na vrh zveze Nato.
Slovenski premier verjame, da bodo voditelji skušali v odkritem pogovoru zadevo umirjati. "Tudi sam bom skušal prispevati k temu. Vsem nam je v interesu, da Nato ostane enoten in s tem učinkovit," je poudaril. Bo pa morala tudi partnerica ZDA razumeti, da v EU ne sme iskati nasprotnikov, ampak zaveznike, saj je EU njena glavna zaveznica, je še izpostavil Cerar.
Najnovejši statistični podatki, objavljeni tik pred vrhom, potrjujejo, da je Slovenija z 1,01 odstotka BDP za obrambo na repu. Manj od nje bodo letos za obrambo namenili le Luksemburg, ki je z 0,55 odstotka BDP najslabši, ter Španija in Belgija s po 0,93 odstotka BDP.
Lani so zaveznice na Trumpovo pobudo odločile, da bodo pripravile nacionalne načrte za krepitev obrambnih izdatkov. Na podlagi teh načrtov ocenjujejo, da bodo evropske zaveznice in Kanada od danes do leta 2024 za obrambo namenile dodatnih 266 milijard dolarjev, še izpostavlja Stoltenberg.
Srečanje je seveda zaznamovala muhavost Donalda Trumpa. Na uvodnem srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato, Jensom Stoltenbergom, je Nemčijo obtožil, da je "ruska ujetnica" zaradi njene energetske odvisnosti od Rusije in da je odnos Berlina z Moskvo "neprimeren", poroča TheGuardian. Pritoževal se je tudi, da nemški politiki delajo za ruska energetska podjetja. Generalni sekretar Stoltenberg je preostalim zaveznicam že stopil v bran.
Angela Merkel: 'Nemčija in Amerika sta dobri partnerici'
Srečanje je sicer zaznamovalo Trumpovo nenehno pritoževanje, da Nemčija ne plačuje dovolj za obrambo. "Vsi govorijo o tem po vsem svetu, govorijo, da vam mi plačujemo milijarde dolarjev, da vas branimo, ampak vi plačujete milijarde dolarjev Rusiji," je nadaljeval. Zaključil pa, da Rusija "popolnoma nadzoruje" Nemčijo.
Na Trumpove kritike se je odzvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je očitke, da je Nemčija pod ruskim nadzorom zavrnila, ter dodala, da je nekoč sama izkusila, kaj pomeni živeti v delu Nemčije, ki ga je nadzorovala Sovjetska zveza. Nemška kanclerka kljub kritikam vztraja, da sta Nemčija in Amerika dobri partnerici ter da je treba sodelovanje nadaljevati tudi v prihodnje. S Trumpom sta po njenih besedah razpravljala tudi o migracijah.
"Zelo sem vesela, da smo danes združeni v svobodi v Zvezni republiki Nemčiji in da lahko zaradi tega tudi rečemo, da oblikujemo svojo samostojno politiko in sprejemamo samostojne odločitve. To je zelo dobro, predvsem za ljudi v novih zveznih deželah," je dejala.
V Bruslju so pričakovali nove Trumpove kritike zaradi preskromnih obrambnih proračunov evropskih zaveznic in Kanade, a njegov oster napad na Nemčijo je vseeno presenetil, čeprav je Berlin glavna tarča njegovih očitkov.
Nemčija za obrambo namenja 1,24 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), napovedala pa je povečanje na 1,5 odstotka BDP. Zaveznice so se sicer zavezale k dvema odstotkoma BDP za obrambo. ZDA na primer namenjajo 3,5 odstotka.
Trump: Z Merklovo imata zelo zelo dober odnos
Ameriški predsednik Donald Trump je sicer po dopoldanskih ostrih kritikah Nemčije danes ob robu vrha zveze Nato v Bruslju izpostavil, da imata z nemško kanclerko Angelo Merkel zelo dobre odnose. "S kanclerko imava zelo zelo dober odnos. Z Nemčijo imamo izjemno dobre odnose," je dejal.
Trump in Merklova sta imela ob robu vrha Nata dvostransko srečanje, ki je bilo po besedah ameriškega predsednika "odlično srečanje", na katerem sta razpravljala o obrambnih izdatkih in trgovini.
Trump zahteva takojšnje povečanje obrambnih proračunov evropskih zaveznic in po nekaterih navedbah celo povračilo stroškov Ameriki, ker že desetletja zagotavlja obrambo stare celine.
Trump nenehno napada ostale zaveznice
Trumpove prve besede so napovedale, da bo nenavaden vrh, ki bo pokazal vse razpoke in razdore med zavezniki. Tradicionalne zaveznice ZDA sicer že ves čas svojega predsedovanja napada, češ da izrabljajo Ameriko in da ne prispevajo dovolj denarja v obrambne namene. To jim je javno očital že na lanskoletnem srečanju, ponovil pa se je tudi danes.
Trump sicer začenja šestdnevni obisk v Evropi med vse večjo zaskrbljenostjo evropskih zaveznic zaradi prijateljskega odnosa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Z njim se bo sicer srečal v ponedeljek na Finskem. A že pred srečanjem je ruski voditelj dosegel pomembno zmago – na dvostranskem srečanju ne bo govora o ruski aneksiji Krima.
Draga Amerika, ceni svoje zaveznike, navsezadnje jih nimaš prav veliko!
Ostre besede so letele med Brusljem in Washingtonom le dan pred prihodom Trumpa v Evropo.
Na to se je predsednik Evropskega sveta, Donald Tusk, odzval z besedami, naj Trump ceni zaveznico Evropo in naj doume, kdo je njegov strateški prijatelj, kdo pa strateški problem.
Tusk se je odzval na skorajda vsakodnevno Trumpovo kritiziranje Evrope in pritoževanja, da države živijo na račun ZDA, poroča New York Times. "Draga Amerika, ceni svoje zaveznike," je zapisal Tusk, "navsezadnje jih nimaš prav veliko."
Evropske zaveznice plačujejo premalo?
Glavni problem za Trumpa torej predstavljajo (prenizki) obrambni proračuni Natovih zaveznic. Leta 2014 so se zaveznice sicer zavezale, da bodo obrambne proračune povečale na dva odstotka BDP do leta 2024. Več kot dva odstotka za obrambo trenutno namenjajo zgolj Velika Britanija, Estonija in Grčija, poroča BBC.
A Trump napačno trdi, da zaveznice dolgujejo milijarde zavezništvu Nato ter s tem spodkopavajo enotnost zavezništva. In pri tem prikladno pozablja na dejstvo, da je bil 5. člen severnoatlantske pogodbe, ki govori o kolektivni obrambi, sprožen samo enkrat, in to v pomoč ZDA po terorističnih napadih 11. septembra.
Trump Putina označil za lažjega sogovornika kot zaveznike v Natu
Trump, ki se bo v ponedeljek sešel tudi z ruskim predsednikom Putinom, je tega označil za lažjega sogovornika kot zaveznike v Natu. Besede so še eden v vrsti primerov, ko se je Trump postavil na stran voditelja, ki ga ameriške zaveznice večinoma obravnavajo kot grožnjo demokraciji, ter voditelja, ki so ga ameriške obveščevalne agencije obtožile vmešavanja v predsedniške volitve 2016.
Čeprav Trumpov prijateljski in popustljiv odnos do Moskve ni nič novega, evropske zaveznice trenutno skrbi predvsem dejstvo, da Trump ne izključuje možnosti ameriškega priznanja ruske priključitve Krima.
Gre za ogromen premik v odnosih Washingtona do Moskve. Samo spomnimo, da je severnoatlantsko zavezništvo nastalo med hladno vojno, ki se je bila prav med komunistično Sovjetsko zvezo in kapitalističnim Zahodom, z njim pa so se ZDA zavezale, da bodo varovale Evropo.
In tradicionalno evropske države, predvsem vzhodne, skrbi predvsem Rusija oziroma morebitni ruski napad. Ta grožnja se je še dodatno okrepila leta 2014 z rusko aneksijo Krima. Ena glavnih ameriških zavez v Evropi je tako tudi t. i. pobuda za evropsko pomiritev oziroma European Reassurance Initiative, ki jo je zasnovala administracija Trumpovega predhodnika, Baracka Obame, prav zaradi povečane ruske agresije.
Je Nato že doživel nepopravljivo škodo?
Ne samo zvezo Nato, kontroverzni ameriški predsednik ruši uveljavljeni svetovni red tudi z odstopom od pariškega podnebnega sporazuma, iranskega jedrskega dogovora in predvsem s svojimi trgovinskimi vojnami.
V zadnjih 17 mesecih je Donald Trump pod vprašaj postavil ne samo zavezništvo med ZDA in Evropo, temveč same vrednote zahodne demokracije. Evropske zaveznice prikazuje, kot da izkoriščajo ameriško velikodušnost, in ne kot zaveznice, ki so pomagale zgraditi povojni svet iz ruševin druge svetovne vojne ter pripomogle k zmagi liberalne demokracije nad komunizmom, poroča CNN.
Gre za napad, ki je uresničuje najdrznejše Putinove sanje – krha se severnoatlantsko zavezništvo, institucije Zahoda postajajo šibkejše, in medtem lahko sodobni ruski car dokončno zacementira svojo avtokratsko vladavino v največji državi sveta.
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.