Bo leta 2050 Veliki koralni greben sploh še obstajal?

2600 kilometrov dolg koralni greben, ki se vije ob vzhodni obali Avstralije, je viden celo iz vesolja, s svojo lepoto pa privablja množice turistov. A prav lahko se zgodi, da že v nekaj desetletjih temu ne bo več tako. Veliki koralni greben je namreč zaradi globalnega segrevanja močno ogrožen, nekateri znanstveniki pa celo opozarjajo, da utegne do leta 2050 povsem odmreti.

“Večina koralnih grebenov po svetu se je že močno skrčila. Današnji otroci bodo gotovo še za časa svojega življenja videli propad Velikega koralnega grebena,” je opozoril Charlie Veron, ena od največjih avtoritet pri raziskovanju teh občutljivih podmorskih ekosistemov.

Že od leta 1982 namreč opazujejo zaskrbljujoč pojav: beljenje koral. Krivo je onesnaževanje. Zaradi njega se v ozračju veča vsebnost ogljikovega dioksida, kar privede do segrevanja oceanov. Korale zato zavrnejo simbiozo z algami, ki jim dajejo hrano in tudi značilne močne barve. Ko alg ni več, postane apnenčasti skelet koral izpostavljen, in če se morje na shladi, sledi gotova smrt. Še ena nevarnost, povezana z naraščajočimi količinami ogljikovega dioksida, je večanje kislosti morja, kar prav tako ogroža krhko strukturo koral. 

Njihova smrt, še opozarja Vernon, lahko pomeni začetek množičnega izumiranja vrst. “Na koralnih grebenih najdemo vsaj četrtino vseh živalskih in rastlinskih vrst. Če propadejo, bo to sprožilo učinek domin, ki bo vplival na večino drugih ekosistemov, posledica pa bi lahko bila tudi množično izumiranje,“ je povedal. Edina rešitev je zmanjšanje količine ogljikovega dioksida v atmosferi, je dodal.

Vsi pa temu ne verjamejo. Ian Plimer, profesor geologije na univerzi v Adelajdi, je do opozoril o katastrofalnih posledicah globalnega segrevanja skeptičen. Podnebje se je vedno spreminjalo, organizmi, tudi korale, pa so se na to privadili, pravi. “Koralni grebeni obstajajo že 542 milijonov let. Vmes je bilo veliko topleje in veliko hladneje ter tudi veliko več ogljikovega dioksida je bilo v zraku. Niti najmanj me ne skrbi usoda Velikega koralnega grebena,“ je prepričan. Ogljikov dioksid ni sovražnik, ampak prijatelj, dodaja. “Ogljikov dioksid je hrana življenja. Če ni ogljikovega dioksida, ni rastlin, in če ni rastlin, tudi živali ni.”

Avstralska vladna agencija, ki upravlja s koralnim grebenom, pa ne prikimava ne enemu ne drugemu. Nevarnost obstaja, a vse ni tako črno, so prepričani. Ne nazadnje je ta naravna znamenitost, ki Avstraliji navrže kar pet milijard evrov letno, v precej boljšem stanju kot večina koralnih grebenov po svetu. Zaščitni ukrepi, ki jih izvajajo že 30 let, namreč delujejo.