Bo Grčija sploh še samostojna država?

V Bruslju se je začelo srečanje voditeljev članic Evropske unije. Začetek vrha sta sicer zaznamovala spor glede nemških predlogov za nadzor nad izpolnjevanjem grških zavez v zameno za novo finančno pomoč državi ter splošna stavka, ki je omrtvila mesto.

Že konec tedna je odjeknila novica o nemških predlogih, da bi evroobmočje za Grčijo v zameno za novo finančno pomoč imenovalo začasnega pooblaščenca, ki bi nadzoroval izpolnjevanje grških obvez in imel celo pravico do sprejemanja nekaterih odločitev. Imel naj bi pravico do veta na grške javnofinančne odločitve, vse dokler se razmere v Grčiji ne izboljšajo in prezadolžena država znova stopi na vzdržno pot.

Odzivi iz Aten so burni

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je v izjavi za javnost zapisal, da se grški državljani v celoti zavedajo velikosti mednarodne finančne pomoči, ki je je deležna država in da bo Grčija izpolnila svojo zgodovinsko nalogo, da se izvleče iz globokega brezna, v katerem se je znašla. Za ta namen bo izpeljala tudi vse potrebne težke odločitve.

Po drugi strani pa Venizelos pravi, da se evropski partnerji zavedajo, da je EU zasnovana na institucionalni enakopravnosti članic ter na spoštovanju njihove nacionalne identitete in dostojanstva. "Kdor koli države postavlja pred izbiro med gospodarsko pomočjo in nacionalnim dostojanstvom, ignorira nekatere ključne zgodovinske lekcije," je bil jasen grški finančni minister.

Šokirani tudi nekateri evropski voditelji

Burni negativni odzivi so prihajali tudi iz vrst drugih grških politikov, po robu pa so se jim postavili tudi številni evropski voditelji.

Danes ob prihodu na vrh je tako luksemburški premier in šef evroskupine Jean-Claude Juncker povedal, da taka rešitev izključno za Grčijo ni sprejemljiva. Bi pa po drugi strani bilo moč o takem predlogu razmisliti, če bi veljal kot splošno pravilo v okviru zaostrovanja fiskalne discipline.

Proti takšni rešitvi so se izrekli tudi nekateri drugi voditelji iz vrst socialistov, kot so avstrijski kancler Werner Faymann, danska premierka Helle Thorning-Schmidt in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Ob prihodu na vrh je slednji dejal, da danes takih predlogov ne želi poslušati.

Po svojem nastopu pred voditelji pa je Schulz novinarjem povedal, da nihče ne bi smel v javnosti ustvarjati vtisa, da se zaradi reševanja evra ukinja grška suverenost. Ob tem je poudaril, da je videl že bolj inteligentne prispevke k razpravi o Grčiji. Spomnil je tudi, da se trojka predstavnikov Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske komisije že sedaj vpleta v grške notranje zadeve, a se temu ni moč izogniti, saj imajo države upnice Grčije to pravico. Vseeno pa tega dejstva ne bi smeli dodatno zaostrovati, država pa bolj kot stalne pritiske po varčevanju potrebuje pakt za zagon rasti.

Merklova ne želi vnašati nemira

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na sedež Evropskega sveta zatrdila, da danes vprašanja Grčije ne želi odpirati, saj želi doseči soglasje med članicami o točkah na dnevnem redu in ne vnašati nemira. 

Od razprave o novem proračunskem pooblaščencu se je tudi distancirala, čeprav jo nekateri člani nemške vladajoče koalicije, kot je gospodarski minister Philipp Rösler iz vrst liberalcev, s svojimi izjavami javno nadaljujejo. Po prepričanju Merklove gre za "razpravo, ki je ne bi smelo biti". "Gre za vprašanje, kako lahko EU pomaga Grčiji, da izpolni svoje obveze. Do tega bo prišlo le v razpravi med Grčijo in drugimi državami," je dodala.

Nov program pomoči Grčiji ni na dnevnem redu, saj se grške oblasti še naprej pogajajo z zasebnimi upniki o prostovoljnem odpisu dolga.

Tudi Merklova je danes zatrdila, da je treba pred končno odločitvijo o novih 130 milijardah evrov pomoči Grčiji počakati na končni dogovor med Grčijo in bankami ter na poročilo strokovnjakov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada.

Pogajanja med Grčijo in zasebnimi upniki naj bi se po pisanju britanskega časnika Financial Times konec tedna že praktično končala, vendar pa dogovor še ni podpisan, saj naj bi zasebni upniki čakali na dogovor o tem, kako pokriti preostali del, ki je potreben, da država pride na vzdržno raven dolga.

Odprte možnosti so, da se poveča obseg pomoči partneric v evroobmočju, kar ni zelo verjetno, da Grčija še okrepi varčevanja, kar bi jo potisnilo še globlje v recesijo, ali pa da ECB pristane na delne izgube na svoj portfelj grških obveznic.