Projekt bo ogrožen, če se bo zavlekel in če članice Evropske unije vanj ne bodo pripravljene vložiti dodatnih 300 milijonov evrov, je namreč pojasnil vodja industrijskega dela projekta Galileo Guenter Stamerjohanns.
Ocene o stroških projekta, ki predstavlja predvsem konkurenco ameriškemu satelitskemu sistemu GPS, so trenutno precej raznolike. Industrija je Evropski vesoljski agenciji (ESA), ki ima sedež v Parizu, za prvo testno obdobje s štirim sateliti ponudila pogodbo v vrednosti 1,2 milijarde evrov. ESA, ki je naročnik pogodbe, pa je pripravljena plačati le 880 milijonov evrov.
Najpomembnejši je čas
Pri pogajanjih o omenjeni pogodbi, ki bodo stekla v tem tednu, pa igra pomembno vlogo predvsem čas. Vsako zavlačevanje bi namreč pomenilo povečanje stroškov, EU pa grozi tudi izguba tehničnega napredka pred ZDA, ki se trenutno giblje med tremi in štirimi leti, opozarja Stamerjohanns.
Galileo je največji infrastrukturni projekt EU, ki je v tehničnem smislu strogo civilen, vendar pa je izredno pomemben tudi za vojsko, saj bi se z njegovo pomočjo zmanjšala odvisnost EU od ameriškega satelitskega sistema. EU je zeleno luč za vzpostavitev sistema Galileo prižgala marca 2003, članice pa bodo za razvoj civilnega sistema satelitov, ki naj bi predvidoma začel delovati v letu 2009, namenile skupno 3,6 milijarde evrov.
