FOTO in VIDEO: Mubarak se je izognil smrtni kazni

84-letnega Hosnija Mubaraka, ki ga je februarja lani s položaja predsednika Egipta odnesla arabska pomlad, so na sodišču v Kairu spoznali krivega za smrt okoli 850 protirežimskih protestnikov med protesti februarja lani. Mubarak bo za zapahi moral ostati do smrti. Tako mu sodišče ni dosodilo najstrožje kazni, torej smrtne kazni. Do smrti bo v zaporu moral ostati tudi nekdanji egiptovski notranji minister Habib al Adli. Na razsodbo se sicer tako Mubarak kot tudi al Adli lahko še pritožita. Mubarakov odvetnik Jaser Bar je sicer pritožbo že napovedal. Na vprašanje, ali bo Mubarak s pritožbo uspel, pa je odgovoril: "Zmagali bomo, milijonodstotno."

Potem ko je sodnik prebral odločitev sodišča, je pred stavbo policijske akademije, v kateri je potekalo sojenje, zavladalo veselje. Pred stavbo so se namreč zbrali številni Mubarakovi nasprotniki, ki so po prebrani sodbi vzklikali, se objemali in plesali.

Povsem drugače pa je bilo znotraj sodne dvorane, kjer so Mubarakovi odvetniki razočarano vzklikali, da je sodba nepoštena. Mubarakovi podporniki so se v dvorani začeli prerivati z njegovimi nasprotniki, padali pa so tudi udarci.

Toda veselje nasprotnikov starih egiptovskih oblasti pred stavbo policijske akademije, v kateri je potekalo sojenje, se je hitro sprevrglo v jezo. Nekdanjega egiptovskega predsednika in njegova dva sinova Alo in Gamala je namreč oprostilo obtožb korupcije. Prav tako je razsodilo, da šest visokih varnostnih uslužbencev ni krivih sodelovanja pri smrti protestnikov.

Jeza je bila očitno kar velika, saj so se kmalu po prebrani sodbi Mubarakovi nasprotniki pred policijsko akademijo spopadli s policisti. Protestniki naj bi na policiste metali kamenje. Iz več egiptovskih mest poročajo o protestih, saj naj bi bili protestniki razočarani, ker Mubaraku sodišče ni izreklo smrtne kazni. Ranjenih naj bi bilo najmanj 60 ljudi.

Posebej je k množičnim protestom pozvala tudi Muslimanska bratovščina. Visok predstavnik Muslimanske bratovščine Mahmud Gozlan je na vprašanje, ali bo Muslimanska bratovščina sodelovala v protestih na ulicah egiptovskih mest, odgovoril: "Da. Če so policijski načelniki nedolžni, kdo je potem ustrelil protestnike?"

Mubarakova 'zdravstvena kriza'

Mubaraka so medtem takoj po obsodbi odpeljali v bolnišnico v zaporu Tora v bližini egiptovske prestolnice. Številni viri poročajo, da se je Mubaraku ob prihodu v zapor poslabšalo zdravstveno stanje. Zdravniško pomoč so mu morali nuditi kar v helikopterju, s katerim so ga prepeljali do zapora.

Neimenovani viri sicer pravijo, da je Mubarak v joku zavračal, da bi zapustil helikopter. Spremstvo je potrebovalo 30 minut, da so ga prepričali, da je vstopil v bolnišnico v zaporu Tora. Egiptovska državna televizijska postaja Nile News je ob tem poročala, da naj bi Mubarak na helikopterju med prevozom do zapora doživel srčno kap, vendar novice še nihče uradno ni potrdil.

Odločitev, v kateri se skriva kompromis

Analitiki pravijo, da je odločitev sodišča v resnici kompromis. Na račun sodnega procesa je bilo namreč izrečenih veliko kritik, predvsem zato, ker so številni sodni proces označili za politično predstavo. Proces, ki se je začel avgusta lani, je po mnenju analitikov potekal prehitro, preiskovalci pa so delovali površno. Tožilstvo je imelo šibke argumente, ki niso bili podprti z oprijemljivimi dokazi. In tako naj bi sodišče z obsodbo Mubaraka in z oprostitvijo njegovih sinov želelo ljudstvu dati vsaj delno zadovoljstvo.

Na oblasti skoraj 30 let

Hosni Mubarak se je rodil leta 1928 v vasi v bližini Kaira. Kariero je začel kot poveljnik zračnih sil, nato ga je takratni egiptovski predsednik Anvar al Sadat imenoval za podpredsednika. 14. oktobra 1981 je Mubarak zaprisegel kot predsednik Egipta – le osem dni po atentatu na Sadata. Redki so takrat verjeli, da bo dokaj neznani in nevidni podpredsednik na svojem položaju zdržal dolgo. A očitno so se motili – Hosni Mubarak je državi vladal skoraj 30 let.

Mubarak je bil veliki zaveznik zahodnih sil, a glavnega sovražnika je imel tik pred nosom. Nezadovoljstvo njegovega naroda se je namreč z leti stopnjevalo. Živeli so namreč v strahu. Ljudje so se lanskega 25. januarja odpravili na ulice in zahtevali konec njegove vladavine. Mubarak jih ni želel uslišati, na ljudi je poslal oborožene policiste in vojake. To se mu je na koncu očitno maščevalo.