Kako so na Broadwayu letos zaslužili 1,3 milijarde dolarjev

Trenutek, ko pridem do svojega sedeža in se ozrem po gledališču, je še vedno čaroben. Poln pričakovanja, kaj mi bo Broadway ponudil tokrat. Nekateri, znanci in neznanci, bodo ob omembi Broadwaya (ne)poznavalsko vihali nos, češ, da je umetniška vrednost v velikih gledališčih redka dobrina. Da je Broadway postal preveč komercialen. Da je treba pravo kulturno doživetje - tako kot zadnje čase očitno tudi vse drugo - iskati v hipstersko trendovskem, a menda še vedno originalnem Brooklynu. Čeprav se z vsem naštetim deloma strinjam, do sedaj še nisem videla predstave, ki bi bila prazna. Za katero bi mi bilo žal časa ali denarja. In kot kažejo nedavno objavljeni podatki o številu obiskovalcev, luči na Broadwayu še nikoli niso tako zelo žarele.

Kljub vse bolj zasoljenim, celo pretiranim cenam vstopnic, si je v pravkar končani sezoni predstave ogledalo rekordno število obiskovalcev. V 40 gledališčih so jih našteli 13,1 milijona. Kar pomeni, da je drame, komedije, musicale v okolici bleščečega Times Squarea videlo več ljudi, kot pa boje desetih športnih klubov iz New Yorka in New Jerseya skupaj. Seveda zato tudi zaslužek ni mogel drugače kot na zgodovinski vrh in je presegel 1,3 milijarde dolarjev.

Razlogi za rekordno priljubljenost Broadwaya so različni. Velik del občinstva so turisti. Ker se jih letno v New York nagnete že okoli 55 milijonov in ker radi odvežejo denarnice za edinstveno doživetje, so gledališča vse bolj polna. Poleg raznolike ponudbe predstav je hkrati vse večji magnet za občinstvo tudi prisotnost hollywoodskih zvezd. Te se vse pogosteje želijo vsaj za nekaj tednov preiskusiti in dokazati tudi na newyorških odrih. Nanje so v zadnjih mesecih med drugim stopili Bradley Cooper, Helen Mirren, Emma Stone, Jake Gyllenhall, Alan Cummings... Zvezdniki so za gledališke producente precej zanesljiva, hkrati pa draga naložba. Al Pacino je v prejšnji sezoni tedensko pobral 125.000 dolarjev za predstavo Glengarry Glen Ross. Toda, razprodana dvorana več kot opraviči drago naložbo. Vstopnice za predstavo The Audience s Helen Mirren v vlogi britanske kraljice Elizabeth, za katero si je nedavno prislužila nagrado Tony, to je nekakšen gledališki oskar, so ves čas bolj ali manj razporodane. Ko pišem te vrstice, so za naslednje dni na voljo le še posamezni sedeži, pa še ti po kraljevski ceni 275 dolarjev.

Toda, invazija Hollywooda na Broadway ima po mnenju mnogih gledaliških kritikov tudi slabe plati. Gledališča in predstave postajajo odvisne od zvezdnikov, ki ob hrupni promociji zlahka pripeljejo gledalce, a mnogokrat ugotovijo, da je snemanje filmov ali serij popolnoma drugačno od nastopanja v živo osemkrat na teden. Ob sredah in sobotah celo dvakrat dnevno. Poleg tega nekateri zvezdniki predvsem v musicalih pri petju in plesu težko dosežejo vrhunskost šolanih broadwayskih igralcev. Vse večja gneča na newyorških odrih pa povzroča tudi redčenje že tako izbranih vrst broadwayskih div, kot so Bernadette Peters, Chita Rivera, Audra Mcdonald. Kritiki jih kujejo v zvezde, poznavalci jih zvesto spremljajo, toda nova publika jih ne pozna dobro, turisti prav tako. Tako se denimo odlična in temačna predstava The Visit, kjer ima glavno vlogo legendarna Chita Rivera, poslavlja že po nekaj tednih.

Broadway je namreč kljub rekordnemu obisku in zaslužkom tvegan posel. Postavitev predstave v povprečju stane od dva do pet milijonov dolarjev, musical pa od deset do 16 milijonov. Zanesljivega recepta, kaj bo občinstvu všeč, ni. Spider - Man, najdražji musical v zgodovini, z režiserko, ki je Levjega kralja spremenila v večno uspečnico, ter glasbo, ki sta jo napisala Bono in The Edge, je bil popona polomija. Od poraznih kritik, poškodb igralcev, neizvedljivih zamisli, zamujanja s premiero .... Stal je več kot 70 milijonov dolarjev, na koncu pa so ga producenti ob 60 milijonski izgubi januarja lani umaknili iz gledališča na 42. ulici. Tudi veliki Sting je na Broadwayu doživel neuspeh. Pa čeprav je bil musical o njegovem rojstnem kraju – v katerem je na koncu, da bi privabil gledalce, nastopal tudi sam - odličen ter je požel tudi pohvale pri kritikih. Toda, včasih to ni dovolj, da bi se predstava obdržala na broadwayskih deskah.

Zato je eden glavnih očitkov Broadwayu, da je preveč predvidljiv, klišejski, da pri predstavah ni veliko tveganja in originalnosti. Producenti seveda želijo ne le povrnitev vložka, ampak dobiček. Toda, pravi hit in dobitnik nagrade Tony za najboljši novi musical je trenutno predstava Fun home, kjer ima prvič v zgodovini Broadwaya glavno vlogo istospolno usmerjena ženska, zgodba pa je daleč od bleščeče romantike, ki odlikuje največje uspešnice. „Vsi so nam rekli, da smo nori in celo neumni, da smo ustvarili takšen musical. Toda, dobili smo Tonyja in to je tisto, kar bi Broadway vedno moral biti, skupina ljudi, ki ima potrebo, da predstavi čudaške, strastne predstave,“ je za časnik The New York Times povedal producent Mike Isaacson. Kar pomeni le, da Broadway ni le kraljestvo Fantoma iz opere, Chicaga, Mačk in Levjega kralja (to so musicali z največ predstavami), ampak je pod bleščečimi kostumi, rdečo šminko in glasbo, ki gre v uho, mogoče najti karkoli si zaželiš. Če ne, pa še vedno ostane Brooklyn.