New York te dni buči v političnem vznemirjenju. "Pozdravite Bernieja," je za menoj zaklical tudi zgovorni taksist Muzzafar. Iz avta sem namreč skočila pri vhodu v industrijski kompleks Navy Yard v Brooklynu, kjer so nekdaj izdelovali bojne ladje, zdaj pa sta v prenovljeni industrijski hali malce drugačno bitko na soočenju bila predsedniška kandidata Hillary Clinton in Bernie Sanders. Demokratski dvojec je v zadnjih tednih odvrgel spravljivo retoriko, ki je sprva krasila njuna soočenja. Če temu dodamo še bombastičnega domačina Donalda Trumpa in konservativnega Teda Cruza, ki je žalil "newyorške vrednote", potem ni čudno, da je mogoče strastne razprave o kandidatih slišati na vsakem koraku. Na podzemni železnici, v vrsti za kavo, na klopici v parku. A Muzzafar, ki je v New York prišel iz Pakistana, nima pripomb. "Vi ne veste, kako je grozno v Pakistanu. Nobene svobode. Če bi tam o politikih rekel kaj podobnega, kot o kandidatih govorijo tukaj, bi bil mrtev."
Vroče na odru in v zakulisju
Kar nekaj predsedniških kampanj je minilo, ne da bi Newyorčani občutili pulz vznemirljivih strankarskih volitev. Te so zaradi aprilskega datuma običajno prišle prepozno, da bi v procesu predsedniške nominacije v resnici še kaj pomenile. Zadnji predsednik, za katerega je bila kampanja v New Yorku ključna, je bil leta 1992 Bill Clinton. Zdaj je New York ključen za njegovo soprogo Hillary, ki je to zvezno državo predstavljala dva mandata v senatu in tako začela samostojno politično pot. "Kako lepo je spet biti v Brooklynu," se je s širokim nasmehom dobrikala občinstvu na soočenju. Drug za drugega pa Sanders in Clintonova nimata več lepih besed. On ji očita povezave z Wall Streetom, pogoltnost, slabo presojo pri ključnih vprašanjih ter preveliko pragmatičnost. Ona njemu očita premehka stališča pri nadzoru orožja in idealistično-neuresničljive cilje.
Dve uri dolg in oster boj med kandidatoma,v Brooklynu je v živo spremljalo kar 500 novinarjev z vsega sveta. Bernieja Sandersa ne bi mogla pozdraviti, kot mi je naročil Muzzafar, saj smo mediji med soočenjem v ločenem prostoru, imenovanem "spin room". Tam se pred začetkom in po koncu sprehajajo strankarski veljaki, predstavniki štabov in podporniki kandidatov ter poskušajo novinarje (ne glede na dogajanje na odru) prepričati, da je njihov kandidat najboljši in da je v debati prepričljivo zmagal. Vsakič, ko v sobo manipulacij zakoraka še posebej znano ime, pa se okoli njega v sekundi nabere nepregleden grozd kamer, mikrofonov, fotoaparatov in diktafonov. Rek "ob pravem času na pravem mestu" ima v tej gneči dobeseden pomen. Pa vendar je na nekakšen čudaški način celoten proces skorajda civiliziran.
Trump in Clintonova pred zmago
V letošnji nenavadni kampanji so bili zaradi Donalda Trumpa žarometi ves čas nekoliko bolj usmerjeni v republikansko stranko. V New Yorku je tekma na desnici bolj ali manj odločena in zato skorajda umirjena, saj se zdi, da ima domačin Trump neulovljivo prednost. Njegov največji tekmec Ted Cruz kot skrajno konservativni senator za svobodomiselne Newyorčane nikakor ni najbolj privlačen kandidat. Tretji republikanec, to je guverner s hrvaškimi koreninami John Kasich, sicer velja za zmernega in sprejemljivega kandidata, toda to je z zmago vnovčil le v domačem Ohiu. V teh dneh se pred kamerami trudi pojesti nemogoče količine newyorške pizze, pastrami sendvičev in drugih lokalnih specialitet v upanju, da bo tako našel pot do src gurmanskih volivcev. Toda, tudi on na domačem terenu ne more ogroziti Trumpa, ki po nekaj bolečih porazih nujno potrebuje prepričljivo zmago.
Bolj razburljivo je zato pri demokratih, saj je Sanders v New York prišel na krilih osmih zmag, pritisk na še vedno vodilno Clintonovo je zato velik. Vzdušje v mestu, kjer je Sandersa na zborovanjih v Washington Square parku in v Prospect parku poslušalo po 28.000 navdušenih ljudi, daje vtis, kot da je 74-letni senator favorit. Toda, ankete Clintonovi kljub otipljivemu hladu, ki spremlja njeno kandidaturo, napovedujejo zmago. Zgodilo pa se je že nekaj drugega. V medijski prestolnici so žarometi z vso silo obsijali Sandersa in tudi če izgubi volitve v New Yorku in boj za nominacijo, bo za seboj pustil dediščino. Dedek iz Vermonta je s svojimi strastnimi pridigami v mladih ljudeh, ki so se odmikali od politike, vzbudil razmišljanje o prihodnosti, o političnem sistemu, o moralnosti kapitalizma in večji enakosti. V Belo hišo morda ne bo prišel, val sprememb pa bo težko zaustaviti.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.