Vodja Komisije Združenih narodov za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) Hans Blix in generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej sta v Bagdad prispela iz Larnake na Cipru.
Mohamed El Baradej pa je po nekajurnih pogovorih z iraškimi predstavniki dejal, da imajo “konstruktivne” pogovore, v katerih so prišli do napredka.
Blix je ob prihodu v Irak dejal, da napad na Irak ni neizogiben. “Ne mislimo, da je vojna neizogibna. Menimo, da so inšpekcije, ki jih izvajamo, miroljubna alternativa, ki potrebuje aktivno iraško sodelovanje,” je dejal Blix. El Baradej pa je pristavil, da bi radi videli, da bi inšpekcije delovale ter da potrebujejo dodatne informacije in sodelovanje s strani Iraka.
Dvodnevni obisk Bagdada je prelomnega pomena za poročilo varnostnemu svetu OZN, ki ga morajo inšpektorji predstaviti 27. januarja. To pa bi bilo lahko odločilno za morebitno ameriško odločitev o napadu na Irak. Voditelja inšpektorjev se bosta popoldne srečala z iraškim zunanjim ministrom Najijem Sabrijem.
Tudi zadnje najdbe niso neizpodbitni dokazi
Inšpektorji so v četrtek našli prazne konice raket za kemično orožje, pri nekem iraškem atomskem fiziku pa so našli dokumente, ki naj bi bili povezani s tehniko za bogatenje urana. Iraški znanstvenik je včeraj zvečer zanikal vse obtožbe. Povedal je, da gre za povsem "zasebne" dokumente.
Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej je včeraj v Larnaki dejal, da naj bi bili omenjeni dokumenti lahko tudi podlaga za razvoj jedrskega orožja.
Pri tem je El Baradej poudaril, da je še prezgodaj trditi, kaj točno vsebujejo dokumenti, podrobnosti o tem pa bosta z vodjo inšpektorjev ZN v Iraku, Hansom Blixom, danes skušala izvedeti v Bagdadu. El Baradej je sicer še izrazil mnenje, da Iračani še niso dosegli razvojne stopnje za izgradnjo jedrske bombe.
Inšpektorji nadaljujejo s pregledi
Inšpektorji medtem nadaljujejo preglede objektov, kjer bi Irak lahko proizvajal orožje za množično uničenje. Danes so obiskali najmanj pet lokacij, med njimi medicinsko fakulteto univerze Babel na jugu Bagdada in znanstveni center za sončno energijo univerze v Bagdadu. Poleg tega se je skupina inšpektorjev, ki so nosili posebna zaščitna oblačila, odpravila 30 kilometrov južno od Bagdada v smeri tovarne Al-Kaka za proizvodnjo raket, ki jo je enkrat sicer že obiskala. Ostale skupine pa so se odpravile na preglede vojaških lokacij Hutin in Al-Motasem na jugu prestolnice.
Hoon je prepričan, da ima Irak prepovedano orožje
Britanski obrambni minister Geoff Hoon pa je izrazil prepričanje, da Irak zagotovo poseduje orožje za množično uničevanje. Kot je dejal v pogovoru za britanski dnevnik Sunday Telegraph, bodo za odločitev o vojaški akciji zadostovali "prepričljivi dokazi" inšpektorjev. Po njegovih besedah inšpektorji tudi ne potrebujejo najti "kadečega pištole" [anglosaksonski izraz za neizpodbitno nazoren dokaz], da bi dokazali obstoj orožij za množično uničevanje.
Dovolj bi bilo že, če bi inšpektorji odkrili "namige" ali pa ustrezne dokumente o teh orožjih.
ZDA: napad na Irak podpira manj kot 40 odstotkov vprašanih
Glede vse bolj intenzivnih priprav na vojno v Iraku pa raziskava sobotne izdaje ameriškega dnevnika Newsweek kaže, da vojaško posredovanje v Iraku brez odobritve OZN podpira med 31 in 39 odstotki Američanov, odvisno od tega, ali bi Irak napadle samo ZDA ali pa bi v vojaški akciji sodelovali tudi ameriški zavezniki. Ameriško vojaško posredovanje, za katerega bi zeleno luč dali ZN in bi jo podprle tudi zaveznice ZDA, pa podpira 81 odstotkov Američanov. 60 odstotkov vprašanih je menilo, da bi si morale ZDA vzeti še nekaj časa, preden se bodo odločile za napad na Irak, medtem ko se jih je 35 odstotkov izreklo za čimprejšnjo vojaško akcijo.
Najbolj množični protesti
Danes in v soboto so po svetu potekale najbolj razširjene demonstracije proti vojni v Iraku. V soboto so protestirali na Japonskem, v Pakistanu, Siriji, Egiptu, Rusiji, Franciji, Veliki Britaniji, Argentini, Mehiki in v ZDA. Danes pa v Turčiji, na Zahodnem bregu in v nekaj evropskih državah.
Na Zahodnem bregu je demonstriralo več tisoč ljudi. Demonstranti so nosili palestinske in iraške zastave ter vzklikali gesla, kot so "Smrt Ameriki!" in "Žrtvujemo svojo dušo in kri za Sadama!".
V Washingtonu se je kljub nizkim temperaturam pred kapitolskim gričem zbralo več 10 tisoč ljudi. S transparenti oboroženi nasprotniki vojne so ponovno prišli na ulice evropskih mest. Poleg Bruslja, Madrida, Pariza, Londona in so demonstracije potekale tudi v več turških mestih. Okoli tisoč britanskih mirovnikov je zasedlo vojaško oporišče na severu Londona. V Istambulu pa je morala demonstrante miriti tudi policija, 22 jih je aretirala, ostale nasprotnike vojne pa razgnala s solzivcem.
