Blix je v Varnostnem svetu OZN povedal, da so skupine inšpektorjev pod njegovim vodstvom preiskale vsa mesta in sledi v Iraku, ki so jih navajali britanski in ameriški obveščevalni viri, vendar tam niso našli ničesar. Le v treh primerih so sploh kaj odkrili, a v nobenem ni šlo za orožja za množično uničevanje.
"In moram reči, da me je to nekoliko pretreslo. Pomislil sem, moj bog, če so to najboljši obveščevalni podatki s katerimi razpolagajo, pa nismo našli ničesar, kakšni so potem šele preostali," je povedal Blix.V pogovoru za britansko radijsko in televizijsko mrežo BBC je dejal, da je "zelo razočaran" nad kakovostjo materiala, ki so mu ga predložili.
Britanski premier je v sredo v spodnjem domu parlamenta zavrnil, da bi London napihnil informacije tajnih služb o obstoju iraškega orožja za množično uničevanje z namenom upravičiti vojaško posredovanje v Iraku.
Medtem pa je ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld v četrtek znova zatrdil, da so bili obveščevalni podatki o orožju za množično uničevanje v Iraku kakovostni. Dejal je, da se bo izkazalo, da so bili podatki, ki jih je v začetku februarja, da bi upravičil poseg v Iraku, v varnostnem svetu navajal državni sekretar Colin Powell, točni.
Tako kot britanski premier Tony Blair se tudi administracija ameriškega predsednika Georgea Busha sooča s pritiski, naj pojasni, zakaj orožja za množično uničevanje, ki je bilo povod za začetek vojaškega posega v Iraku, šest tednov po koncu vojne še niso našli.
Več nekdanjih visokih predstavnikov ameriških obveščevalnih služb je Belo hišo obtožilo, da je napihovala grožnjo orožja za množično uničevanje v Iraku. Nekaj komisij kongresa, tudi tista za obveščevalne službe, pa bo opravilo zaslišanja v zvezi s tem vprašanjem.
Strokovnjaki IAEA po treh mesecih znova v Iraku
Strokovnjaki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) so se po treh mesecih vrnili v Irak. Med dvotedensko misijo bodo strokovnjaki, ki niso inšpektorji OZN za nadzor nad iraškim orožjem, na podlagi določil sporazuma o neširjenju jedrskega orožja pregledali največji iraški jedrski kompleks v Al Tuvajti, 50 kilometrov jugovzhodno od Bagdada, ki je bil po napadu koalicije na Irak tarča plenjenja.
Kot so že pred odhodom sedemčlanske misije sporočili z IAEA, strokovnjaki IAEA ne bodo obnovili iskanja dokazov o obstoju iraškega jedrskega programa, kot so to pred vojno v Iraku počeli na podlagi mandata varnostnega sveta. Misija IAEA naj bi že v soboto začela pregledovati kompleks v Al Tuvajti. Njena naloga je zavarovati radioaktivne snovi, ki jih bo našla, in popisati inventar.
Iraški znanstveniki, ki so nadzorovali kompleks v Al Tuvajti po valu plenjenja, so povedali, da so plenilci za seboj pustili večje količine urana. Prav tako so plenilci razlili radioaktivne snovi, ki so jih znanstveniki zavarovali, da bi preprečili njihovo razlitje.
IAEA je sicer leta 1991 zapečatila jedrski material - nizkoobogateni uran in naravni uran - v Al Tuvajti, odtlej pa je nadzor opravljala enkrat letno. Mednarodni strokovnjaki ZN so od 27. novembra lani do 17. marca letos v Iraku iskali jedrsko, kemično in biološko orožje ter prepovedane rakete dolgega dometa, vendar niso odkrili nobenega dokaza o tem, da je Bagdad razpolagal s tovrstnim orožjem, kot so trdili v Washingtonu in Londonu, da bi upravičili nujnost vojaške operacije proti Iraku.
Iran kršil mednarodni sporazum
IAEA je sporočila, da je Iran kršil določila mednarodnega sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, vendar pa so oblasti v Teheranu sprejele ukrepe, s katerimi naj bi te pomanjkljivosti odpravile. IAEA je poročilu tudi zapisala, da Iran predvsem ni spoštoval določil iz sporazuma, po katerih bi IAEA moral obveščati o jedrskem materialu, s katerim razpolaga, njegovi predelavi in uporabi. Gre predvsem za jedrski material, ki bi ga bilo potrebno dodatno predelati, da bi ga lahko uporabili za izdelavo jedrske bombe.
Sadam Husein za napadi na ameriške vojake?
Strmoglavljeni iraški predsednik Sadam Husein je verjetno živ in vodi upor proti ameriškim enotam v Iraku, poroča ameriška televizijska mreža NBC. Po podatkih obveščevalnih služb bi Sadam Husein ali kateri od visokih predstavnikov strmoglavljenega režima lahko stal v ozadju napadov na ameriške vojake, ki so v mesecu dni zahtevali življenja devetih vojakov. Obenem 12 najbolj iskanih predstavnikov režima še vedno niso našli, dokazov, da bi bili oni ali Sadam Husein mrtvi pa tudi ni.
Pri NBC ocenjujejo, da je glavni problem prav pomanjkanje zanesljivih informacij o tem, ali je Sadam Husein živ ali mrtev, saj tako ostaja njegov vpliv v Iraku močan. Dokler ne bo znana njegova usoda, koalicijske sile ne morejo računati na podporo večine iraškega prebivalstva, opozarjajo poznavalci.
Makedonija, Ukrajina in Slovaška pošiljajo vojake v Irak
V Irak bo danes odpotoval kontingent makedonske vojske, ki bo sodeloval v silah za stabilizacijo Iraka. Vojake bo ob odhodu s skopskega letališča Petrovec nagovoril makedonski obrambni minister Vlado Bučkovski.
Slovaška vlada pa je potrdila napotitev svojih enot v Irak. 85 slovaških inženircev bo sodelovalo pri deminiranju v sektorju, ki ga vodi Poljska, v Irak pa naj bi odpotovali julija. Sodelovanje slovaških vojakov v silah za stabilizacijo Iraka mora potrditi še slovaški parlament. Slovaški obrambni minister Ivan Šimko vladno odločitev utemeljuje, da je napotitev vojske v Irak zaželena zaradi političnih in gospodarskih interesov Bratislave. Stroški napotitve slovaških vojakov naj bi znašali 314 milijonov kron (7,56 milijona evrov).
Sodelovanje svojih enot je v četrtek odobril tudi ukrajinski parlament. S to potezo želi Kijev okrepiti odnose z Washingtonom, da bi dobil pogodbe za obnovo Iraka. Ukrajina bo v sektor v Iraku pod nadzorom Poljske za šest mesecev poslala najmanj 1800 svojih vojakov.
Bo vojsko poslala tudi Indija?
Vodja indijske opozicije Sonia Gandhi pa je indijskega premiera Atala Beharija Vajpayeeja v pismu posvarila pred kakršnokoli napotitvijo indijskih sil v Irak brez mandata OZN. Dodala je, da so indijske sile sodelovale in še sodelujejo v misijah v več koncih sveta, vendar vedno pod okriljem OZN. Zahtevala je še pojasnitev stališča indijske vlade glede tega vprašanja.
Indijske oblasti naj bi v stabilizacijske sile v Iraku prispevale več kot 10.000 vojakov, čeprav so ameriško-britanskemu napadu ostro nasprotovale. ZDA, ki se trudijo, da bi pridobile tuje kontingente - ti bi nadomestili ameriške vojake na območju -, pritiskajo na Indijo, naj čimprej sprejme odločitev.
