Vodja Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) Hans Blix in direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej sta Varnostnemu svetu ZN v New Yorku predstavila poročila o dosedanjem delu inšpektorjev za nadzor nad orožjem za množično uničevanje v Iraku. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička z diplomati in novinarji, saj je šlo za del zgodovinskih odločitev o prihodnosti, ne samo Iraka, ampak predvsem svetovne ureditve in odnosov med ZDA in Evropo, ki sicer ne nastopa soglasno, vendar pa sta se Nemčija in Francija jasno opredelili proti hitremu vojaškemu napadu na Irak, ki ga zagovarjajo ZDA. Za okroglo mizo varnostnega sveta je bila posredno navzoča tudi Slovenija, saj je ob predsedniku varnostnega sveta, Francozu Jean Marcu de La Sabliereju, v imenu Urada ZN za politične zadeve sedel pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Danilo Türk.
Vodja UNMOVIC Hans Blix je pred predstavitvijo poročila in rokovanjem z diplomati, z dvignjenim palcem pozdravil ameriškega veleposlanika pri ZN Johna Negroponteja, s katerim sta izmenjala nasmešek in razumevajoč pogled. Uvodoma je Blix opisal zgodovino inšpekcij v Iraku od leta 1991. Predhodnik UNMOVIC, posebna Komisija ZN (UNSCOM), po Blixovih besedah uspešen, ker je uničil več kemičnega in biološkega orožja kot pa Zalivska vojna leta 1991. Ostala so vprašanja, koliko orožja, ki ga je imel Irak pred letom 1991, je še ostalo, kaj se je dogajalo od leta 1998 naprej, ko je UNSCOM zapustil Irak.
Irak po Blixovih besedah ni povsem izpolnil zahtev resolucije, ki zahteva, da se Irak razoroži. "Zdi se mi, da Irak ni popolnoma sprejel razorožitve, ki smo jo od njega zahtevali in ki jo mora izvesti, da bi si pridobil zaupanje sveta in živel v miru," je dejal Blix.
Čeprav Bagdad sodeluje z inšpektorji, pa to po Blixovih besedah ni dovolj. Iraške oblasti, ki dopuščajo neomejen dostop do vseh lokacij, še niso pripomogle k odgovoru na nekaj glavnih vprašanj o oboroževalnih programih, pogojevale so prelete vohunskih letal U-2 na državo, prav tako pa še niso v zadostni meri razjasnile vprašanj o antraksu, ki so ga imeli, je še dejal Blix. Opozoril je tudi, da ni dokazil o 5.800 bojnih glav napolnjenih s kemičnimi sredstvi o katerih je Bagdad poročal v deklaraciji, ki so jo prejšnji mesec predstavili OZN.
Blix je režim v Bagdadu med drugim pozval, naj pojasni obstoj večjih količin živčnega plina VX, saj je Irak v nasprotju s svojimi dosedanjimi navedbami delal na razvoju plina VX. Prav tako obstaja sum, da obstajajo še večje količine tega izredno strupenega živčnega plina, je še dejal vodja UNMOVIC.
El Baradej: potrebujemo še nekaj mesecev za dokončanje dela
Varnostni svet ZN sta vodja inšpekcij tudi zaprosila za več časa, in sicer za "več mesecev", potrebnih za dokončanje inšpekcij. "Teh nekaj mesecev bi bilo dragocena investicija v mir, kajti lahko bi nam pomagali, da se prepreči vojna," piše v poročilu, ki ga je varnostnemu svetu predložil direktor IAEA Mohamed El Baradej. Inšpektorji bi želeli in bi lahko pokazali, da je mogoče inšpekcije uspešno opraviti.
"Nismo našli nobenih dokazov, da je Irak obnovil program razvoja jedrskega orožja, od kar je v devetdesetih ta program ukinil," je poročal El Baradej. Baradej, ki je varnostnemu svetu povedal tudi, da pričakuje, da bodo inšpektorji lahko v naslednjih nekaj mesecih potrdili, da Irak nima takega oboroževalnega programa, je še dejal, da mora Bagdad zagotoviti več informacij o razvoju tega programa pred letom 1991. Že prej so se pojavile informacije, da inšpektorji, ki iščejo sledove jedrskega orožja, potrebujejo nekaj več časa, saj v Iraku še nimajo vse potrebne opreme za odkrivanje sevanja.
Annan:Blix in El Baradej sta odločna
Pred začetkom zasedanja Varnostnega sveta ZN pa se je generalni sekretar Kofi Annan zavzel za to, da bi inšpektorjem dali več časa, da opravijo svoje delo. "Treba jim je dati več časa, da opravijo svoje delo in vsi mi, Varnostni svet in Generalna skupščina, moramo doumeti, da bo potreben čas, razumna količina časa, ne pravim večno, in mislim, da bo Varnostni svet dovolil, da se to stori," je pred predstavitvijo poročila dejal generalni sekretar ZN. Annan je tudi pohvalil delo vodje UNMOVIC Hansa Blixa in IAEA Mohameda El Baradeja, ki ju je označil kot "odločna" človeka, ki mislita s svojo glavo. Annan upa, da bo najvišji organ odločanja ZN ohranil svojo enotnost in legitimnost. Obenem je iraško vodstvo pozval, naj v celoti izpolni zahteve inšpektorjev ZN. "Nisem opustil upanja za mir," je pred težko pričakovanim poročilom, dejal Annan.
"Irak je odkrito pripravljen razjasniti vsakršno vprašanje," je po predstavitvi poročila zatrdil iraški veleposlanik pri ZN Mohamed Al Duri. "Delamo vse. Sodelujemo na vseh področjih, da bi čimprej končali inšpekcije," je še povedal iraški veleposlanik. Pri tem je poudaril, da je njegova država inšpektorjem nudila "brezpogojen in takojšen dostop". "Potrebno je, da se ta igra nekega dne konča," je še dejal Al Duri in pri tem omenil težave iraškega ljudstva spričo mednarodnih sankcij.
"Če je kje kaj, potem bodo inšpektorji to našli. Nimamo nobenih skritih poročil. Predlagam, da pozorno preberejo našo deklaracijo," je še dejal al Duri.
Iraški zunanji minister Nadži Sabri je še pred tem Hansa Blixa in Mohameda El Baradeja pozval, naj bosta v poročilu "pravična." "Upam, da bosta pravična in da bosta predstavila dejansko stanje na terenu," je na novinarski dejal Sabri, ki je obenem je zavrnil ameriške obtožbe o povezavi iraškega režima z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida.
Pričakovani odzivi na poročilo inšpektorjev
Bela hiša je sporočila, da je Blixovo poročilo pokazalo, da Irak ne uresničuje zahtev po razorožitvi ter da Bagdad ima orožje za množično uničevanje. "Današnje pomembno poročilo je jasno pokazalo, da Irak ni uresničil zahtev, ter da še vedno poseduje neznano količino orožij za množično uničevanje" je dejal Ari Fleischer, tiskovni predstavnik Bele hiše.
Kot je spomnil tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer, ameriški predsednik George Bush misiji inšpektorjev ni določil nobenega roka. "Predsednik je zaskrbljen, ker ZN svetu kažejo, da obstajajo številni razlogi za prepričanje, da Irak ima orožje za množično uničevanje," je dodal Fleischer. Pri tem je navedel, da Bush še vedno upa, da bo iraško krizo mogoče rešiti po mirni poti.
Ameriški veleposlanik pri OZN John Negroponte je po predstavitvi poročila, dejal, da ni dokazov, da se bo Irak v skladu z zahtevanim razorožil. "Na žalost nič kar smo slišali danes ne ponuja obeta, da Irak namerava uresničiti zahtev resolucije varnostnega sveta št. 1441 ali 16-ih resolucij o zadnjih 12-ih let," je dejal Negroponte. Kot je še dejal, inšpektorji ne morejo uresničiti svoje naloge, "če ima država aktiven program zanikanja in zavajanja, kot je to v primeru Iraka".
Po Negropontejevih besedah bi se moral Irak zgledovati po Južni Afriki ali Ukrajini, ki sta se odločili za razorožitev in v polnosti sodelovali z mednarodnimi inšpektorji. Iraška deklaracija o oborožitvenih programih, ki je bila podana 7. decembra lani, je nepopolna in zavajajoča, je dejal Negroponte in dodal, da njegove besede potrjuje iraško skrivanje dokumentov po domovih znanstvenikov. Poleg tega predstavlja zavračanje predloga o uporabi ameriških vohunskih letal U-2 jasno kršitev resolucije VS ZN 1441, sprejete 8. novembra.
Poročilo kaže, da se morajo inšpekcije v Iraku nadaljevati, je izjavil namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov. "Rusija ocenjuje, da je potrebno inšpekcije, v skladu z resolucijami VS ZN, nadaljevati," je po predstavitvi poročila v New Yorku povedal Fedotov in dodal, da so inšpekcije potekale "z ustreznim sodelovanjem" Iraka. Britanski zunanji minister Jack Straw pa je dejal, da je poročilo pokazalo, da je sodelovanje Bagdada z mednarodno skupnostjo "šarada". "Jasno se je pokazalo, da je predsednik Sadam Husein iz inšpekcij ustvaril šarado, sodelujejo pri procesu, v bistvu pa ne," je v Bruslju dejal Straw.
Britanski veleposlanik Jeremy Greenstock je bil manj napadalen in je dejal, da se strinja z željo Nemčije, ki bo februarja predsedovala Varnostnemu svetu, da bi 14. februarja poslušali še drugo poročilo vodij inšpektorskih skupin. Blix in El Baradej sta po njegovih besedah predstavila katalog nerešenih vprašanj.
Nemški kancler Gerhard Schröder pa je iz Berlina sporočil, da upa, da bo varnostni svet inšpektorjem dodelil več časa za dokončanje dela. Nemške oblasti so že večkrat izrazile nasprotovanje uporabi sile v primeru Iraka.
Zunanji ministri EU o iraški krizi
Zunanji ministri Evropske unije so pozvali Irak, naj polno in aktivno sodeluje z mednarodnimi inšpektorji za nadzor nad orožjem za množično uničevanje pod vodstvom Hansa Blixa in Mohameda El Baradeja ter izpolni določila resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, še posebej resolucije 1441, ki je "zadnja priložnost za mirno rešitev krize".
EU podpira prizadevanja ZN za uresničitev resolucij in zato iraške oblasti poziva, naj polno in aktivno sodelujejo z inšpektorji, je še zapisano v skupnem stališču, ki so ga pravkar podprli zunanji ministri. "Iraške oblasti morajo brezpogojno in brez odlaganj inšpektorjem zagotoviti dodatne in popolne podatke o vprašanjih, ki jim jih postavlja mednarodna skupnost," je zapisano.
"Odločili se bomo o tem, koliko časa bo še ostalo glede na poročilo ZN," je še dejal Straw. Vodja nemške diplomacije Joschka Fischer pa je pred začetkom srečanja dejal, da bi Irak moral spoznati, da nima več prostora za taktične poteze, in znova pozval k vsem možnim ukrepom za izognitev oboroženega konflikta.
Glede iraške krize so članice močno razdeljene - medtem ko ena skupina držav na čelu z Veliko Britanijo podpira ameriške načrte za vojaško posredovanje, tudi brez nove resolucije VS ZN, mu druga, v ospredju z navezo Nemčije in Francije, nasprotuje. Slednje stališče podpira tudi predsedujoča EU Grčija, ki pa kljub razdeljenosti članic upa, da bo voditeljem diplomacije na zasedanju uspelo sprejeti skupno stališče petnajsterice.
Robertson: Nato ni razdeljen
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu dejal, da zavezništvo ni razdeljeno glede vojaške podpore Turčiji ob morebitnem napadu na Irak. "Nekatere države imajo sicer različno mnenje o časovnem trenutku, ne pa o sami zadevi," je pojasnil Robertson. Severnoatlantski svet se je prejšnji teden brez dokončnega dogovora ukvarjal s prošnjo ZDA o zaščiti Turčije v morebitni vojni z Irakom, saj Nemčija in Francija menita, da je dogovor pred odločitvijo o vojni z Irakom preuranjen. "Zveza Nato je močno odločena, da bo Združenim narodom nudila učinkovito podporo, če ne bo izpolnjena resolucija 1441" je še dejal Robertson.
Pri vprašanju, ali bi bilo inšpektorjem potrebno dati več časa, pa se je Robertson skliceval na svoj zadnji pogovor z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Ta je po besedah Robertsona dal jasno vedeti, da si bo vzel čas, zato da bo ameriškemu ljudstvu, zaveznikom in celemu svetu pojasnil, kaj se bo zgodilo.
Združene države Amerike so tudi slovaško vlado uradno zaprosile za pomoč pri morebitnem napadu na Irak. Slovaški premier Mikulaš Dzurinda ni želel natančno pojasniti, za kakšno vrsto pomoči je mednarodna koalicija proti Iraku, na čelu z ZDA, zaprosila slovaško vlado, Dzurinda pa bo do konca tedna, po posvetu s koalicijskimi partnerji, opozicijskima strankama SMER in Gibanjem za demokratično Slovaško ter s slovaškim predsednikom Rudolfom Schusterjem, sporočil stališče slovaške vlade.
Slovaška vlada je že napovedala, da ne bo težav pri odprtju slovaškega zračnega prostora za prelete ameriških vojaških letal, tako kot je to storila v primeru vojaških operacij v Afganistanu. Po informacijah slovaškega dnevnika Pravda naj bi ZDA zaprosile tudi za kemični vojaški oddelek, ki je v Perzijskem zalivu že deloval leta 1991. Po nekaterih predvidevanjih pa bi lahko v Irak napotili tudi poljsko bolnišnico in manjšo posebno enoto, ki bi bila vključena v sile za hitro posredovanje.
Bo Bush napovedal vojno?
Ameriški predsednik George Bush bo imel jutri v kongresu govor o položaju v državi, mednarodna skupnost pa pričakuje, da bo zaradi teh dogodkov v naslednjih dneh bolj jasno, ali oziroma kdaj se bodo ZDA odločile, da s koalicijo istomislečih držav vojaško strmoglavijo režim iraškega voditelja Sadama Huseina.
Konec tedna bo ameriški v Camp Davidu sprejel britanskega premiera Tonyja Blaira, s katerim bosta skušala dodelati skupno strategijo, saj je Velika Britanija doslej edina od pomembnejših držav, ki kaže naklonjenost ameriškim pogledom za ureditev iraškega vprašanja. Bush sicer nima na voljo veliko časa, saj je nameščanje vojakov v Zalivu povezano z visokimi stroški, poleg tega pa bo gospodarsko okrevanje zastalo, vse dokler se finančni trgi ne otresejo skrbi pred pričakovanjem vojne. Pred Zalivsko vojno leta 1991 so borzni indeksi prav tako padali, vendar so začeli naraščati hkrati s padanjem bomb na Irak.
