'Bil je pošast, vendar smo morali poskusiti'

Nekdanji britanski premier Tony Blair je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o vojni v Iraku branil svojo odločitev za sodelovanje v invaziji na to državo. Zatrdil je, da po terorističnih napadih 11. septembra 2001 ni bilo več mogoče ignorirati grožnje orožja za množično uničevanje.

Nekdanji iraški voditelj Sadam Husein je bil pred 11. septembrom grožnja. "Bil je pošast, vendar smo morali poskusiti in narediti najbolje," je zatrdil. Napadi v New Yorku in Washingtonu pa so spremenili vse, je dejal. "Po tistem je bilo moje stališče, da nismo mogli več tvegati pri tem vprašanju," je dodal Blair.

'Dogovor podpisala s krvjo'

Blair je bil ob začetku zaslišanja, ki naj bi trajalo šest ur, videti mrk. Kasneje je postal bolj energičen, začel se je izražati s kretnjami, se smejati in popravljati člane komisije pri vprašanjih, ki se mu niso zdela korektna. Zaslišanje so v dvorani molče spremljali svojci umrlih vojakov ter ubitih ali pogrešanih civilistov.

Pet članov komisije je zanimalo predvsem, kdaj natančno je Blair podprl načrte ameriškega predsednika Georgea Busha za invazijo na Irak. Po nekaterih podatkih naj bi se to zgodilo leta 2002, več kot leto dni preden je britanski parlament podprl vojaško akcijo.

Nekdanji britanski veleposlanik v Washingtonu Christopher Meyer je pred komisijo zatrdil, da sta Blair in Bush dogovor "podpisala s krvjo" na srečanju na Bushevem ranču v Teksasu aprila 2002.

"Edina zaveza, ki sem jo dal – in takrat sem jo dal zelo odkrito – je bila zaveza, da bomo opravili s Sadamom," je danes izjavil Blair. Bilo je govora o možnosti vojaškega posredovanja, vendar je Blair takrat Bushu dejal, da želi Velika Britanija izčrpati vse diplomatske poti, preden bi začeli razmišljati o invaziji.

Sprememba režima ni bila ključna

Blair je zatrdil, da zanj odstranitev Sadama Huseina ni bila ključna. "Absolutno ključno vprašanje je bilo orožje za množično uničevanje," ne pa sprememba režima. Vendar je pri tem dodal: "Če bi bilo nujno – in druge poti za soočenje s to grožnjo ni bilo - bi ga odstranili."

Blair je še dejal, da drugi svetovni voditelji niso delili njegove in Busheve zavzetosti za soočenje z grožnjo orožja za množično uničevanje, tudi po napadih 11. septembra. "Čeprav se je ameriška miselnost dramatično spremenila – in odkrito rečeno moja tudi – tega vtisa nisem dobil, ko sem govoril z drugimi voditelji, zlasti evropskimi," je zatrdil.

Blair je priznal, da je odločitev za vojno naletela na nasprotovanje v državi, pa tudi v njegovem kabinetu. "Pri tej zadevi sem že zelo zgodaj ugotovil, da ne bo nikoli zmanjkalo ljudi, ki mi bodo zaradi tega oporekali," je še dejal.

Namen ni iskanje krivcev

Posebna komisija, ki jo vodi upokojeni visoki funkcionar John Chilcot, je sicer tretja britanska komisija, ki preiskuje vojno v Iraku, v kateri je Velika Britanija izgubila 179 vojakov, sprožila pa je ostre proteste mirovnikov.

Namen te preiskave, ki je delo začela novembra lani, ni iskati krivcev, bi pa lahko spravila v zadrego predstavnike britanskih in ameriških oblasti, ki so vojno opravičevali s trditvami, da Sadam Husein razvija orožje za množično uničevanje, kar se je kasneje izkazalo za laž.

Protestnikom se je izognil

Pred konferenčnim centrom, kjer poteka javno zaslišanje, se je medtem zbralo več sto protestnikov, ki pa se jim je Blair s prihodom skozi stranski vhod izmuznil. Protestniki, ki jim številni policisti preprečujejo dostop v neposredno bližino centra, nosijo napise "Blair v zapor", nekateri pa imajo na obrazu maske s podobo nekdanjega britanskega premierja. Zaradi vstopa skozi stranski vhod so ga že označili za strahopetca.