V pisarni britanskega premiera Tonyja Blaira so danes zvečer potrdili sestavo nove vlade. Tako je Blair v novi ekipi zamenjal ministra za obrambo in zdravstvo ter predsednika spodnjega doma parlamenta. Svoje položaje pa so ohranili minister za finance Gordon Brown, zunanji minister Jack Straw in minister za notranje zadeve Charles Clarke.

Dosedanji minister za zdravstvo John Reid je na položaju obrambnega ministra nasledil Geoffa Hoona, ki je postal predsednik spodnjega doma parlamenta. Hoon je bil kot obrambni minister deležen številnih kritik, predvsem zaradi britanskega sodelovanja v vojni v Iraku. Ministrstvo za zdravje bo z odhodom Reida odslej pod vodstvom Patricie Hewitt, doslej ministrice za trgovino in industrijo. Peter Hain, doslej predsednik parlamenta, pa je postal minister za Severno Irsko in bo tako pristojen za tamkajšnjo delitev oblasti. David Miliband je bil imenovan za sekretarja za skupnosti in lokalno vlado, Des Browne za vodjo zakladnice, Alan Johnson pa za novovzpostavljenega ministra za produktivnost, energijo in industrijo.

V vlado se je vrnil tudi David Blunkett, ki je bil decembra lani zaradi afere v zvezi z domnevno zlorabo položaja prisiljen odstopiti s položaja ministra za notranje zadeve. V novi vladi bo pristojen za ministrstvo za delo in pokojnine.

Gordon Brown je finančni minister, kar je drugi najpomembnejši položaj v državi, že osem let in lahko v tem obdobju prikaže dobro stanje na svojem področju. Med Britanci je zelo priljubljen in številni ga omenjajo kot kandidata za zamenjavo Blaira na položaju premiera. Položaj je ohranil tudi zunanji minister Jack Straw, čeprav je bil tako kot Hoon na prvi frontni črti kritik glede Iraka. Čaka ga pomembna naloga, ko bo Velika Britanija 1. julija prevzela predsedovanje Evropski uniji.

Laburistična stranka premierja Tonyja Blaira je po večini preštetih glasov na britanskih parlamentarnih volitvah presegla potrebno število osvojenih sedežev za osvojitev večine v 646-članskem spodnjem domu parlamenta, kar pomeni, da je Blair postal prvi laburistični premier, ki mu je uspelo zapored osvojiti tri mandate. "Zelo sem ponosen, da nam je uspela ta zgodovinska tretja zmaga," je po razglasitvi rezultatov dejal britanski premier.

Po doslej preštetih glasovih je laburistična stranka osvojila 355 sedežev, kar zagotavlja zmago. Konservativna stranka je dobila 197 sedežev, liberalno-demokratska pa 62. Manjše stranke so osvojile trinajst sedežev. Leta 2001 je bila Blairova zmaga na volitvah veliko bolj prepričljiva, saj so laburisti osvojili kar 412 sedežev, konzervativna stranka 166, liberalna pa 52.

Grenka zmaga zaradi Iraka?

Blairova zmaga je tako grenka, kar analitiki pripisujejo skoraj izključno nezadovoljstvu volivcev z odločitvijo vlade, da se pridruži ameriški vojni proti Iraku. Zaradi tega se utrjuje mnenje, da Blair morda ne bo dokončal tretjega mandata in bo morda prepustil premierski položaj finančnemu ministru Gordonu Brownu.

Kljub zmagi naj bi bil Blair politično ranjen in bo kot tak le stežka prepričal Britance, da na referendumu podprejo evropsko ustavo. Prav to pa bo prva pomembnejša naloga nove britanske vlade.

Zaradi Iraka je prišlo tudi do spora med laburisti samimi. Mnogi so 52-letnega Blaira označli za lažnivca in Bushevega kužka. Blair pa je kljub vsem težavam in nasprotovanju vedno stal za svojimi odločitvami in se za sodelovanje v vojni ni opravičil.

Po prepričljivi zmagi v svojem poslanskem okrožju je Blair, ki pravi, da bo to njegov zadnji mandat, dejal, da je odločitev britanskih volivcev za laburistično stranko jasna, vendar pa z manjšo večino, kar bodo morali upoštevati z občutkom in preudarnostjo.

Blair je prav tako dejal, da se zaveda, da je Irak razdelil javnost, vendar izrazil upanje, da se bo mogoče poenotiti in pogledati v prihodnost doma in v Iraku.

Odločitev britanskih volivcev za laburistično stranko, kljub nepopularni vojni z Irakom, pa je po drugi strani priznanje uspešni notranji politiki.

Poleg tega konservativna stranka ni bila ustrezna izbira, saj so njeni člani na čelu z voditeljem Michaelom Howardom podpirali britansko udeležbo v vojni. Tako se je delež njihovih volivcev povečal le za slaba dva odstotka, kljub temu pa so si zagotovili kar 33 sedežev več kot pred štirimi leti. Torijci ozoroma konzervativci so si tako po skoraj desetletju v senci laburistov močno opomogli.

Britanski volivci so pokazali, da niso nezadovoljni z gospodarstvom in drugimi učinkovitimi ukrepi vlade na domačem področju. "Dobili smo mandat, da smo ponovno na oblasti. Biti ponovno izvoljen že tretjič je velik privilegij in čast. To moramo izkoristiti v dobro državi in narodu," je svojim privržencem v domačem okraju Sedgefield dejal Blair.

Malce bolj so lahko razočarani v liberalno-demokratski stranki, ki je odločno nasprotovala vojni, vendar pa se ji zaradi tega ni uspelo prebiti na drugo mesto ali občutneje izboljšati svojega položaja.

Nekdanja kabinetna ministra Robin Cook in Claire Short, ki sta odstopila iz vlade zaradi nasprotovanja vojni v Iraku, sta menila, da so volivci izrazili naklonjenost stranki, ne pa tudi Blairu. Cook je dejal, da je sedaj jasno, da Blair ne bo mogel v novo vojno z ameriškim predsednikom Georgem Bushem.

Barroso čestital Blairu

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je že navsezgodaj čestital britanskemu premieru Blairu za ponovno zmago na parlamentarnih volitvah in osvojitev zgodovinskega tretjega zaporednega mandata za laburistično stranko. "V imenu komisije pošiljam najtoplejše čestitke za ponovno izvolitev," je Barroso sporočil Blairu le dobro uro zatem, ko je bila njegova zmaga potrjena.

Ameriški predsednik George Bush je po telefonu poklical britanskega premiera in mu čestital za tretji mandat na premierskem stolčku. "Predsednik je poklical premiera Blaira, da bi mu čestital za zmago, hkrati pa se veseli nadaljnjega sodelovanja z njim," so sporočili iz Bele hiše. Britanski premier je sicer glavni zaveznik ameriškega predsednika v Iraku.

Predsedujoči Evropski uniji, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je prav tako čestital Blairu in ob tem dejal, da je to bila "dobra tekma". Hkrati mu je zagotovil svojo podporo med britanskim predsedovanjem uniji v drugi polovici letošnjega leta.

Blairu je za zmago čestital tudi nemški kancler Gerhard Schröder, ki je v čestitki med drugim zapisal, da bo Velika Britanija letos s predsedovanjem EU in G-8 prevzela veliko odgovornost.

"V veliko veselje mi je, da ste ponovno zmagali. Želim vam veliko uspeha in vam pošiljam moje iskrene čestitke," je po zmagi Blaira izjavil francoski predsednik Jacques Chirac.

Tudi irski premier Bertie Ahern ni skoparil s čestitkami. "Veselim se nadaljnjega sodelovanja pri doseganju miru," je dejal. Novica o Blairovi zmagi je pricurljala tudi do Avstralije, kjer je predsednik vlade John Howard pohvalil Blairov pogum pri sodelovanju v vojni proti terorizmu.