Dodajanje mesno-kostne moke je bil edini dejavnik, ki je bil skupen vsem obolelim govedom na različnih geografskih področjih. Pri hranjenju s kostno moko je prišlo celo do tako imenovanega "tehnološkega kanibalizma", ko so goveda, med drugim, hranili tudi z govejimi proteini. Kostno moko so sterilizirali pri približno 120 stopinjah Celzija ter ekstrahirali maščobo z organskimi topili; ekstrahirano maščobo pa so uporabili v druge namene, kot denimo za dodatek posnetemu mleku.
V začetku 80-tih let so, zaradi ekonomskih razlogov, znižali temperaturo sterilizacije na 80-90 stopinj Celzija in, zaradi dviga cen nafte, opustili tudi ekstrakcijo z organskimi topili, ker je bila maščoba vedno manj iskana. Na ta način je nova kostna moka vsebovala do pet odstotkov maščob namesto enega odstotka. Tako so zvišali število kalorij v moki, z njimi pa tudi prodajno ceno.
Znižanje temperature sterilizacije in opustitev ekstrakcije z organskimi topili sta bili usodni, saj so tako prioni, povzročitelj bolezni v mesno-kostni moki, preživeli tehnološki proces priprave moke.
Povzročitelji bolezni - prioni
Najmanjši znani povzročitelji bolezni so prionski proteini. To so beljakovine, ki so setavljene iz približno 250 aminokislin in jih tudi normalno najdemo v celicah. Najpogosteje se nahajajo na površini živčnih celic, njihova funkcija pa še ni pojasnjena.
Spremenjena oblika tega normalnega celičnega proteina, vnešena v normalno celico, naj bi povzročila spremembo oblike iz normalne celične beljakovine, ki je zapisana tudi v našem genomu, v patološko. Ta se nabira v celicah in jih nepopravljivo poškoduje. Ko okužena celica odmre, se sprostijo njeni prioni in napadejo druge celice.
Za ugotovitev, da so prioni edini povzročitelji prionskih bolezni in ne virusi, kot so domnevali pred tem, je raziskovalec dr. Stanley B. Prusiner leta 1997 dobil Nobelovo nagrado.
Creutzfeldt-Jakobova bolezen
Posebno poglavje zgodovine BSE je možnost prenosa bolezni z goveda na človeka. Odkar se je v zadnjih letih Creutzfeldt-Jakobova bolezen (CJD) oziroma varianta Creutzfeldt-Jakobove bolezni (vCJD) začela pojavljati pogosteje in pri mlajših ljudeh, so se pojavili sumi o morebitni vzročni povezavi med vCJD in boleznijo norih krav.
Vzrok za nastanek vCJD pri ljudeh naj bi bila okužba z uživanjem nekaterih govejih organov in tkiv, kot so možgani in hrbtenjača, v katerih se nahajajo prioni v velikih koncentracijah, oziroma s terapevtskimi pripravki, ki vsebujejo goveje proteine.
Še vedno ni pojasnjeno, zakaj se vCJD pojavlja prav pri mladih ljudeh. Pri nobenem niso ugotovili kakšnega posebnega vzorca, ki bi kazal na povečano ali neobičajno poklicno izpostavljenost povzročitelju BSE ali pa izpostavljenost zaradi načina prehrane, še posebno, ker so bili med njimi tudi dolgoletni vegetarijanci.
Inkubacijska doba bolezni je izredno dolga, saj naj bi trajala kar 20 let, po mnenju nekaterih pa kar celo povprečno človeško življenjsko dobo.