Bin Laden od Jugoslavije želel orožje

Hrvaški časopis Večenji list se je dokopal do jugoslovanskih dokumentov, ki naj bi natančno beležili obisk Zagreba takrat 29-letnega Osame bin Ladna. Dokumenti Zvezne direkcije za promet blaga (SDPR) so po trditvah časnika označeni s "strogo zaupno“ in "vojna skrivnost“.

Kaj piše v "beležki“?

Jugoslovanski uradniki naj bi v t. i. beležki o razgovorih s tujci zapisali, da so 25. junija 1986 v prostore SDPR nenapovedano prišli trije tujci, ki sta jih spremljali dve Jugoslovanki. Tujci so v zapisih poimenovani kot Fathi Mohamed Ali, funkcionar v gibanju odpora Afganistana proti Sovjetski zvezi, Osman Kaldirim, turski državljan, ki živi v ZDA, in Osama bin Laden, državljan Savdske Arabije. V Jugoslavijo naj bi prišli z namenom, da bi kupili večjo količino modernega orožja, s katerim bi se lahko zoperstavili sovjetskim silam v Afganistanu.

Jugoslavijo naj bi po navedbah v dokumentih izbrali zato, ker je ta javno obsodila okupacijo Afganistana, hrvaški časnik pa izpostavlja tudi, da so za orožje ponudili 100 milijonov dolarjev v gotovini.

Bin Laden naj bi nato po le nekaj dnevih pogovorov v zagrebški podružnici Beobanke odšel v Beograd, kjer je pri jugoslovanskih vojnih časnikih iskal podporo v borbi proti Sovjetom v Afganistanu. Nato se je v tovarni orožja v Čapljini v BiH poskušal dogovoriti za nabavo strupov. Kot nadalje poroča Večernji list, ki se sklicuje na trditve takratnega vojnega obveščevalca, Bin Ladnu Jugoslavija ni ugodila, saj je vztrajala pri prodaji strupov zgolj državam in ne tudi organizacijam ali gibanjem.

Infiltracija prek humanitarnih organizacij

Bin Laden je območje Jugoslavije obiskal tudi, ko je ta že razpadla. Po koncu vojne v Afganistanu in začetku vojne v BiH je leta 1992 v Zagrebu ustanovil organizacijo Al Kifah, ki jo je vodil Kamr Ad Din Khirbani, nekdanji alžirski pilot. V tej organizaciji so bili zaposleni zgolj Alžirci, Khirbani pa se je v Zagrebu zadržal le kratek čas, nato pa ga je pot vodila v BiH in v Albanijo. V tem času je bil glavni osumljenec ameriške službe CIA, in sicer za poskus napada na ameriško veleposlaništvo v Rimu.

Hrvaški časnik navaja, da je bil v omenjeni humanitarni organizaciji zaposlen tudi Alžirec Abdel Magid Dohman, za katerega so ZDA razpisale denarno nagrado v višini pet milijonov dolarjev, saj ga iščejo zaradi načrtovanja napada ob prehodu v novo leto 2000. 

V času vojne v BiH je v Zagrebu delovala še ena Bin Ladnova humanitarna organizacija, in sicer Al Moafaq. Ta je svoje dejavnosti razširila tudi na izobraževanje in tako so imeli bošnjaški begunci tečaje tujih jezikov in informatike. Organizacija je z gotovino kupila nekaj stanovanj v Zagrebu, ki so služila kot prvotno krajše bivališče za begunce in pa tudi bivališče za funkcionarje organizacije, ki so pripotovali v Zagreb.

Obe organizaciji sta na Hrvaškem delovali do konca leta 1996, po tem pa sta svoj sedež preselili v BiH. Čeprav sta bili registrirani kot humanitarni organizaciji, naj bi Bin Laden ravno prek njiju in s pomočjo akreditacij Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) v BiH pripeljal na stotine afganistanskih borcev in pripadnikov Al Kaide. S tem naj bi Bin Laden ne le pomagal muslimanom, pač pa si tudi omogočil lažjo infiltracijo v ta del Evrope.