Bila je statistična napaka: lačnih je vse manj, ne več. Strada 'le' vsak osmi

Leta 2009 je svet šokiral podatek, da strada milijarda Zemljanov. A zdaj so Združeni narodi objavili podatek, da je šlo pravzaprav za napako v obdelavi statističnih podatkov. Tako naj bi stradalo "le" 870 milijonov ljudi.

Organizacija za hrano in kmetijstvo pri ZN (FAO) je namreč na novo preračunala podatke vse od leta 1990. In dobra novica je, pravijo, da število lačnih na svetu pravzaprav pada in ne narašča, čeprav se je trend upadanja nekoliko upočasnil po letu 2008, zaradi prehranske krize in svetovne recesije.

FAO tudi napoveduje, da bi lahko s pravimi ukrepi, kot so povečanje svetovne gospodarske rasti in investicije v pridelavo hrane, že do leta 2015 dosegli cilj, ki je prepoloviti število lačnih Zemljanov.

Čeprav torej ni milijarda, je namreč 870 milijonov stradajočih še vedno mnogo preveč, pišejo v poročilu. "V današnjem svetu, polnem sodobnih tehnologij in ekonomskih priložnosti, je nesprejemljivo, da je podhranjenih 100 milijonov otrok, mlajših od pet let. S tem se tudi trati socio-ekonomski in človeški potencial," še dodajajo.

Podatek o milijardi stradajočih, kar pomeni šestino svetovnega prebivalstva, je leta 2009 močno razburil svet. Iz solidarnosti z lačnimi se je za dan trajajočo gladovno stavko odločil celo prvi mož ZN. Še istega leta je nato osmerica najbolj razvitih držav zbrala za 20 milijard dolarjev semen, gnojil in orodij, da bi revni narodi lažje poskrbeli za svojo hrano.

FAO zdaj pravi, da je bila projekcija napačna, ker so upoštevali tudi podatke iz drugih virov in ne le svojih lastnih, poleg tega se je z napovedjo mudilo, ker so države želele čim hitreje podatek o tem, koliko ljudi bo stradalo zaradi krize in višjih cen hrane.

FAO-jeve napovedi sicer merijo daljše trende in ne le trenutna povečanja števila lačnih zaradi vpliva kratkotrajnih dejavnikov, zato, kot pojasnjujejo, ne morejo z gotovostjo trditi, da v nobenem obdobju zajetih let število stradajočih ni preseglo milijarde, vendar pa lahko potrdijo, da število kronično podhranjenih v daljšem časovnem obdobju ni tako visoko.

Združeni narodi ob pripravi napovedi tudi niso mogli predvideti, kako se bodo v kriznih časih odzvale vlade in kako bodo zaščitile najranljivejše državljane ter kako se bodo odzvali državljani sami. Kaj vse bodo torej pripravljeni žrtvovati – od stroškov za zdravje in šolanje – da bi le imeli hrano na mizi.

Nov podatek za leto 2012 torej pravi, da je lačnih 870 milijonov ljudi, FAO pa ga je dobil tudi na podlagi prilagoditve podatkov, na podlagi katerih to številko izračunavajo. Doslej so namreč operirali tudi z nekaj številkami še iz leta 1990. Vmes se je precej povečala populacija na Kitajskem in v Indiji, na novo so tudi ocenili, kakšna je izguba pridelane hrane v pridelovalni verigi. V prejšnjih raziskavah so namreč kot količino razpoložljive hrane upoštevali kar podatek o količini pridelane hrane, v resnici pa se v prehranski in predelovalni industriji, še preden doseže trgovske police, izgubi približno tretjina pridelane hrane, ker se pokvari, je slabo predelana ali jo pojedo škodljivci.

Po novem pa pri obdelavi podatkov upoštevajo tudi povprečno višino ljudi, saj po priporočilih WHO, različno visoki ljudje potrebujejo različno količino hrane, da zadostijo dnevnim prehranskim potrebam.

Novi izračuni so sicer postregli še z enim zanimivim podatkom. V določenem obdobju je res stradala kar milijarda Zemljanov, a to je bilo že med letoma 1990 in 1992. Takrat so bili zastareli podatki namreč krivi, da je bila napoved števila stradajočih prenizka. Veljalo je, da je lačnih 840 milijonov ljudi.

Kje je lačnih največ ljudi?

Med regijami, kjer jim je kljub rasti števila prebivalstva uspelo število lačnih v zadnjih dveh desetletjih najbolj oklestiti, s 30 odstotki vodi azijsko-pacifiška regija, kjer se je število kronično lačnih s 739 milijonov znižalo na 563 milijonov, predvsem po zaslugi gospodarskega razcveta. Latinska Amerika in Karibi prav tako beležijo napredek – s 65 milijonov se je število lačnih znižalo na 49 milijonov.

Edina regija, kjer je tudi v tem obdobju naraščalo število lačnih, pa je Afrika. S 175 se je povzpelo na 239 milijonov.