'BiH nikoli ni bila in tudi nikoli ne bo država'

Premier Republike srbske Milorad Dodik je po osvojitvi položaja predsednika entitete še bolj prepričan v to, da njegove trditve o statusu Bosne in Hercegovine držijo. Za časnik Danas je ponovil, da je BiH napaka, ki je nastala v procesu razpada Jugoslavije. "Tujci želijo državo obdržati, a vsem je jasno, da je to nemogoče. In to ne zaradi Milorada Dodika, pač pa zaradi zgodovine in okoliščin, ki tu vladajo že od nekdaj,“ je dejal.

Splošne volitve v BiH so sicer minile v sproščenem vzdušju in visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je ocenil, da so volilni izide nadaljnji korak k popuščanju napetosti v regiji. A Dodik razlaga, da ideja, da je v BiH možno zmanjšati napetost, obstaja le v liberalno-demokratskih krogih v Beogradu in mednarodni skupnosti, ki se že 20 let neuspešno trudi, da obdrži to iluzijo. "BiH kot država je nekaj nemogočega. Nikoli ni bila država in tudi nikoli ne bo. To je edina realnost. Ponavljam, za to nisem kriv jaz,“ je dejal Dodik. Politično pozicijo Sarajeva, v katerem je 94 odstotkov prebivalstva muslimanov, Dodik razume kot maščevanje proti Srbom.

Most med entitetama v BiH tudi po tokratnih volitvah torej ne bo lahko zgraditi. Nepričakovano je sicer bošnjaški član tričlanskega predsedstva države postal Bakir Izetbegović, ki je bolj zmeren politik in je takoj po izvolitvi Republiki srbski ponudil roko. Dejal je namreč, da je privrženec dialoga med Srbi in Bošnjaki, kar je pozdravil tudi Inzko. A Dodik je trdno odločen, da je na prvem mestu Republika srbska, šele nato BiH.

Dodik pravi, da se s predstavniki mednarodne skupnosti nima kaj pogovarjati, saj je že vse znano. Vztraja, da je obstoj BiH sicer mogoč, a le če gre za zvezo republik. "Pripravljeni smo, da se vrnemo na daytonski sporazum oziroma da Republiki srbski povrnemo pristojnosti, ki so nam jih odvzeli. To je edini možni okvir znotraj katerega lahko delujemo,“ je dejal. Taka zveza bo šibka, česar Dodik niti ne skriva in vztraja, da je to tudi tisto, kar dejansko piše v daytonskem sporazumu.

Daniel Serwer, strokovnjak za jugovzhod Evrope iz ameriškega Inštituta za mir, pa ocenjuje, da Dodik na teh volitvah vseeno ni bil tako dominanten kot v preteklosti, kar je dober znak. Prepričan je, da mora Beograd Republiki srbski jasno povedati, da ne bo nikakršnega referenduma in da se Republika srbska ne bo odcepila od BiH. Predsednik Srbije Boris Tadić je Dodiku na volitvah sicer dal neposredno podporo. "Boris Tadić je moj osebni prijatelj in hvaležen sem, da me je podprl," je dejal Dodik, ki ni želel pojasniti, ali to zdaj pomeni, da mora Tadiću v prihodnosti uslugo povrniti.

Pri neveljavnih glasovnicah naj bi šlo za bojkot

Po volitvah je v BiH mediji poleg o Dodiku in Izetbegoviću veliko pozornosti namenjajo tudi neveljavnim glasovnicah. Zabeležili so namreč več kot 70 tisoč neveljavnih glasovnic za izbor bošnjaškega oziroma hrvaškega člana predsedstva ter okoli 41 tisoč za izbor srbskega člana predsedstva. Zaradi tega so nekatere stranke od volilne komisije zahtevale, da preuči, ali gre za volilno prevaro. Predsednica komisije Irena Hadžiabdić pa je sporočila, da ne kaže na prevaro pač pa na svojevrsten bojkot. Meni, da gre za protest proti volilnim pravilom, ki pri volitvah državnega vrha diskriminirajo tiste, ki niso člani treh konstitutivnih narodov – Hrvatov, Bošnjakov ali Srbov. Prva preverjanja sicer kažejo na to, da na večini lističev ni bil obkrožen niti en kandidat.