Tujina

BiH in Srbija za sojenje doma

Haag, 16. 09. 2006 16.01 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Tako BiH kot Srbija želita sojenje proti haaškima obtožencema Milanu in Sredoju Lukiću izpeljati v svoji državi.

Sredoje Lukić je prostovoljno odšel v pripor haaškega sodišča.
Sredoje Lukić je prostovoljno odšel v pripor haaškega sodišča. FOTO: Reuters

Predstavnika Bosne in Hercegovine ter Srbije sta Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu zaprosila za prevzem sodnega postopka proti Milanu in Sredoju Lukiću.

Haaško sodišče je proti njima leta 2000 vložilo obtožnico, ki ju bremeni, da sta od maja 1992 do oktobra 1994 skupaj z drugimi posamezniki storila zločine proti človečnosti. Oba naj bi bila odgovorna za umore in pregone muslimanskih civilistov na politični, rasni in verski osnovi. Milan in Sredoja Lukić naj bi na čelu paravojaške skupine, ki je delovala pod različnimi imeni – Beli orli, Maščevalci ali Višegrajska skupina – v okolici Višegrada dvakrat zaprla v hiše skupno približno 140 muslimanskih otrok, žensk in starčkov in jih vse umorila.

Višegrajska skupina je pobila približno 140 ljudi.
Višegrajska skupina je pobila približno 140 ljudi. FOTO: Reuters

Predstavnik Beograda je na obravnavi pred posebnim senatom haaškega sodišča izpostavil, da so Milanu Lukiću v odsotnosti že sodili v Srbiji in ga obsodili na 20 let zapora. Prevzem kazenskih zadev pa bi po njegovih besedah okrepil položaj beograjskega sodišča za vojne zločine, sojenje obema pa bi tudi omogočilo, da se javnost v Srbiji bolje seznani s hudimi zločini v BiH.

Tožilstvo haaškega sodišča pa se zavzema za to, da bi obe zadevi prepustili pravosodju BiH, čemur pa nasprotujejo branilci obeh obtožencev.

Milan Lukića je Haagu februarja letos izročila Argentina, medtem ko se je Sredoje sam predal oblastem Republike Srbske septembra lani in prostovoljno odšel v pripor haaškega sodišča v Sheveningenu.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.