Pakt tako predvideva zmanjševanje davkov za družine z nizkim prihodkom, prav tako pa predvideva ukrepe, s katerimi bi sivo ekonomijo privabili na plano in povečali naložbe v infrastrukturo na slabo razvitem italijanskem jugu.
Reforma bo olajšala odpuščanje
Reforme vsebujejo tudi sporno točko, ki predvideva spremembe na področju delavske zakonodaje za poskusno obdobje prihodnjih treh let, ki bo majhnim in srednje velikim podjetjem olajšale odpuščanje novih zaposlenih. Vlada tako namerava spremeniti 18. člen leta 1970 sprejetega delavskega statuta, ki trenutno zaposlenim v podjetjih z več kot 15 delavci zagotavlja eno izmed največjih varnosti na delovnem mestu v Evropi.
Omenjeni člen namreč določa, da ima neupravičeno odpuščeni delavec vedno pravico do ponovne zaposlitve na istem delovnem mestu. Po reformiranem statutu bi v nekaterih primerih delavec namesto tega dobil odškodnino, kar naj bi po mnenju zagovornikov reforme spodbudilo podjetja k najemanju novih zaposlenih, saj bi jih - če bi bilo treba - lažje odpustila.
CGIL: Podpis je huda napaka
Generalni sekretar CGIL Sergio Cofferati je še pred podpisom pakta to dejanje označil za "hudo napako", kasneje pa napovedal, da bo njegovo sindikalno združenje kmalu začelo zbirati podpise za referendum proti spremembam v delavski zakonodaji. CGIL bo moral po italijanski zakonodaji za sklic referenduma zbrati najmanj 500 tisoč podpisov. Berlusconi je po podpisu pakta izjavil, da je s sindikati dobro delal. "Žal nam je za CGIL," je še dejal in obenem poudaril, da ni bila spremenjena nobena delavska pravica.
Aprila letos so proti vladnim reformam na področju delavske zakonodaje tri sindikalna združenja organizirala največjo splošno stavko v Italiji v preteklih 20 letih. CISL in UIL, ki skupaj štejeta kakih šest milijonov članov, sta se nato odločila obnoviti pogajanja z vlado in delodajalci, tako da je CIGL, ki šteje okoli 5,4 milijona članov, sam ostal na nasprotnem bregu.
Podpis tako imenovanega Pakta za Italijo je bil pogoj za to, da vlada sprejme gospodarski in finančni načrt, ki med drugim v grobem določa prihodnje proračune.