To je v New Yorku po srečanju s francoskim kolegom Dominiquom de Villepinom izjavil iraški zunanji minister Nadži Sabri. Pozval je k spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti Iraka, odpravi ukrepov ZN-a in prenehanju preletov in napadov ameriških in britanskih vojaških letal v Iraku. Sabri je zanikal, da bi Irak postavljal pogoje za vrnitev nadzornikov. Tisti, ki zahteva uresničitev ene obveznosti, drugim pa se izogiba, postavlja pogoje, je dejal iraški minister.
Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz pa je na novinarski konferenci v Bagdadu ZDA in Veliko Britanijo obtožil, da želijo Irak napasti zato, da bi se dokopale do njegove nafte in da bi spremenile "zemljevid regije". Aziz je tudi zavrnil vse obtožbe na račun iraškega režima, ki jih je med četrtkovim nastopom pred Generalno skupščino ZN izrekel ameriški predsednik George Bush.
Kot je prepričan podpredsednik iraške vlade, Washington in Bagdad pripravljata nove dogovore za regijo; "začela naj bi v Iraku, da bi zaščitila Izrael, s tem pa bi izraelskemu premieru Arielu Šaronu omogočila izgon Palestincev v Jordanijo. Nato naj bi razdelila še Savdsko Arabijo in nadzirala njeno nafto," je dejal Aziz. Kot je dodal, naj "Arabci zato nikar ne mislijo, da je vprašanje povezano z inšpektorji Združenih narodov in orožjem za množično uničevanje".
Berlusconi podprl Busheve načrte
Bush je ob obisku Brelusconija poudaril, da: "ZN ne morejo biti več priča spodkopavanju njihovega ugleda". Irak je bil osrednja tema pogovorov Busha in Berlusconija, vendar voditelja podrobnosti o pogovorih nista želela razkriti. Italija se je že večkrat postavila na stran ZDA in pri tem ni izključila niti možnosti podpore vojaškega napada na Irak.
Ameriški predsednik je ZN vnovič pozval, naj ukrepajo. Iraški predsednik Sadam Husein se je ZN uprl že 16-krat. "Dovolj je dovolj," je v Camp Davidu dejal Bush in dodal, da "naj ZN delujejo kot organizacija za ohranjanje miru, ali pa bodo postali nepomembni. To bomo kmalu ugotovili". ZN zaslužijo še eno priložnost, da dokažejo svoj pomen, je menil Bush. "Nekaj je jasno: za ta problem moramo poskrbeti in to bomo tudi storili," je še poudaril.
Resolucija o Iraku je že v pripravi
Po besedah Colina Powella pa imajo ZDA podporo stalnih članic Varnostnega sveta ZN o ostrejšem stališču do Iraka. Po Powelllovih besedah ne sme nastati resolucija po starem vzorcu, s katero Bagdada ne bi prisilili k sodelovanju. Članice Varnostnega sveta ZN naj bi že prihodnji teden "pod vodstvom" ameriškega veleposlanika pri ZN Johna Negroponteja začele z izdelavo osnutka nove resolucije, v kateri bodo Iraku postavili rok glede razorožitve, je še dejal Powell. Tudi zunanji ministri držav članic skupine G-8 so odločeni, da si bodo prizadevali za sprejetje nove resolucije o Iraku, s katero bi zahtevali vrnitev mednarodnih inšpektorjev.
Rusija naj bi že nekoliko omilila nasprotovanje ameriškemu vojaškemu napadu na Irak, saj je zunanji minister Igor Ivanov dejal, da mora Irak sodelovati z ZN, sicer bo sam kriv za posledice. Kitajski zunanji minister Tang Jiaxuan pa je dejal, da Kitajska nasprotuje samovoljni razširitvi vojne proti terorizmu, kar si diplomati razlagajo kot prikrito grožnjo z vetom na resolucijo, ki bi dala pooblastilo za uporabo sile v Iraku.
Ameriški predsednik George Bush je sicer v petek izrazil dvom, da se bo Sadam Husein odpovedal orožju za množično uničevanje, četudi bo soočen z grožnjo vojaškega napada. "Pričakujemo hitro rešitev vprašanja, pri čemer govorimo o dnevih in tednih, ne pa o mesecih ali letih," je še dejal Bush.
Irak in OZN bodo v prihodnjih dneh obnovili dialog
Združeni narodi in Irak naj bi v "treh do štirih dneh" obnovili dialog glede razorožitve slednjega, je napovedal generalni sekretar Arabske lige Amr Musa. V prihodnjih dneh naj bi se vnovič pogovarjala generalni sekretar ZN Kofi Annan in vodja iraške diplomacije Nadži Sabri. Musa je izrazil nasprotovanje sprejemu nove resolucije Varnostnega sveta ZN o Iraku, h kateri je pozval ameriški predsednik Bush.
Kar zadeva pogovore med Annanom in Sabrijem, je Musa menil, da jim je potrebno "dati čas," saj naj bi iraški minister "prenesel sporočilo svoje vlade" glede vprašanja vrnitve inšpektorjev ZN za orožje. "Če bo minister prišel z jasnim privoljenjem o vrnitvi inšpektorjev, nam bodo preostale le še priprave na njihovo vrnitev," je dejal generalni sekretar Arabske lige. Sam je sicer izrazil upanje, da bo Bagdad pristal na prihod inšpektorjev, "s čimer bi se izognili trenutnim grožnjam" ZDA o vojaškem napadu na Irak, ki jih podpira tudi Velika Britanija.
Ameriški kongresnik prispel v Bagdad
Ameriški kongresnik Nick Rahall je v Bagdadu začel "humanitarno misijo", s katero bo skušal "zagotoviti možnosti za mir" in vrnitev inšpektorjev Združenih narodov za nadzor orožja. Kot je Rahall, demokrat iz Zahodne Virginije, pojasnil novinarjem ob prihodu v iraško prestolnico, naj bi njegovo misijo podprla nevladna skupina Institute for Public Accuracy (IPA) s sedežem v San Franciscu.
Kot je dodal, bi lahko omenjena misija veljala "za zgodovinsko, če bo prispevala k mirni rešitvi" iraškega vprašanja.
Delegacija sicer nima potrjenih pogovorov z visokimi iraškimi predstavniki, če pa bo to priložnost dobil, namerava Rahall predsednika Sadama Huseina pozvati, naj omogoči brezpogojno in neovirano vrnitev inšpektorjev ZN v Irak. Sicer naj bi kongresnikov obisk - gre za prvi obisk kakega člana ameriškega kongresa v zadnjih letih - odobril tudi State Department "v imenu nacionalnega interesa".
Bush provocira demokratske kongresnike
Bush se je tudi ponorčeval iz demokratov v kongresu, ki še vedno izražajo dvom v upravičenost razširitve vojne proti terorizmu na Irak. Bush se je neznansko zabaval ob misli, da bi izvoljeni predstavniki ameriškega ljudstva pred sprejemanjem odločitve čakali na odločitev mednarodne skupnosti v Varnostnem svetu ZN.
Predsednik odbora za mednarodne odnose ameriškega senata Joseph Biden namreč še vedno meni, da ga Bush ni prepričal v upravičenost napada na Irak, niti ni odgovoril na vprašanje, kaj bo z Irakom po napadu. Vodja senatne večine Tom Daschle pa še vedno ni odgovoril na zahteve Bele hiše in republikancev, da sproži razpravo o resoluciji, ki bi podprla predsednika v njegovih načrtih za vojaško posredovanje proti Sadamu Huseinu. Eden najglasnejših demokratskih zagovornikov vojne proti Iraku pa je Joseph Lieberman, ki si bo kolege iz svoje stranke prizadeval prepričati, da je čas za napad.
Ameriška javnost se pripravlja na vojno
Na ameriških televizijskih programih vsakodnevno potekajo razprave o načrtih za vojno proti Iraku, pri čemer je eden redkih, ki si upajo nasprotovati vojni, nekdanji inšpektor Scott Ritter, ki je bil v Iraku od leta 1991 do leta 1998. Večina ameriških komentatorjev in voditeljev informativnih oddaj je sprejela stališče administracije, da je iraški režim nevaren in da ga je treba čimprej strmoglaviti, pri čemer skušajo Ritterja prikazati kot človeka, ki prejema denar od Sadama Huseina. Za kaj takega seveda ni dokazov, po Ritterjevem prepričanju prav tako ni nobenih dokazov, da ima Irak orožje za množično uničevanje.
Televizija CNN je v petek prikazala soočenje Ritterja z nekdanjim vodjo inšpekcij (UNSCOM), Avstralcem Richardom Butlerjem, ki nista izbirala besed za medsebojne obtožbe. Butler, ki je UNSCOM prevzel leta 1997, je dejal, da je Ritter najprej trdil, da ima Irak orožje za množično uničevanje, zdaj pa trdi, da ga nima. Ritter pa ostaja prepričan, da vojna proti Iraku v tem trenutku ni potrebna, zato ker ni dokazov za obstoj biološkega, kemičnega in jedrskega orožja.
Ritter zagovarja vrnitev mednarodnih inšpektorjev, ki naj najprej ugotovijo dejansko stanje, potem pa je šele čas za razmišljanje o vojni, ki je ne gre začeti na podlagi neznanja. Nekdanji ameriški inšpektor je zatrdil, da so v letih od 1991 do 1996 uspešno razoroževali Irak in da je sistem mednarodnih inšpekcij propadel po nekaj več kot letu dni, ko je njegovo vodenje prevzel Butler.
V pričakovanju vojne slabše borzno poslovanje
Osrednji ameriški borzni indeksi so se po petkovem poslovanju na Wall Streetu znižali že tretji teden zapored, ker po mnenju analitikov vlagatelje skrbijo načrti Busheve administracije za vojno proti Iraku in ker ameriško gospodarstvo še vedno ne okreva dovolj hitro. K zaskrbljenosti na borzi je vplival tudi petkov celodnevni televizijski prenos preganjanja dveh avtomobilov na Floridi, ki so ju policisti ustavili, ker naj bi bili v njih teroristi.
Kot vse kaže, je bil preplah odveč, saj naj bi se trojica aretiranih avtomobilistov med sabo le pogovarjala, oziroma najverjetneje šalila, da bodo podrli Miami. Pogovor je slišala neka ženska, ki je poklicala policijo in medijski cirkus se je lahko začel. Ob koncu tedna so prišle tudi pozitivne gospodarske novice od vlade, ki je sporočila, da inflacije še vedno ni na obzorju ter da je porasla avgustovska prodaja blaga na drobno.
