Stranka Najprej Italija, italijanskega premiera Silvia Berlusconija, naj bi sicer vložila veto na Finijevo kandidaturo, vendar Fini kljub temu ostaja najmočnejši kandidat za omenjeno mesto.
Vodilni ljudje v Berlusconijevi stranki si sicer prizadevajo, da bi bilo zunanje ministrstvo pod njihovim nadzorom. Zato se bojijo, da bi Nacionalno zavezništvo, katerega predsednik je Fini, v vladajoči desnosredinski koaliciji dobilo preveliko težo, s tem pa bi se porušilo koalicijsko ravnotežje. Vodja postfašističnega Nacionalnega zavezništva Fini bi lahko kot zunanji minister italijanski vladi povzročal težave tudi na mednarodnem področju, ocenjujejo vodilni člani Najprej Italije.
Mesto začasnega zunanjega ministra je sicer po odstopu Renata Ruggiera prevzel Berlusconi, ki je izjavil, da namerava omenjeno funkcijo opravljati še najmanj 6 mesecev. Kljub temu naj bi po napovedih že v nekaj tednih dolžnosti predal Gianfrancu Finiju, ki mu kljub nezaupanju, ki ga je deležen v Berlusconijevi Naprej Italiji, še vedno pripisujejo največ možnosti.
Med možnimi kandidati za prvega moža italijanskega diplomacije, ki bo nasledil nestrankarskega strokovnjaka Renata Ruggiera, so doslej poleg Finija omenjali še obrambnega ministra Antonia Martina, ministra za odnose z Evropo Rocca Buttiglioneja, ministra za kulturo Giuliana Urbanija ter ministra za javno upravo Franca Frattinija.
