Berlusconi delal po nareku ECB?

Italijanski časnik Corriere della Sera je danes objavil pismo, ki ga je Evropska centralna banka (ECB) poslala predsedniku italijanske vlade Silviu Berlusconiju v začetku avgusta in v katerem ta navaja ukrepe, ki bi jih Italija morala sprejeti za stabilizacijo javnih financ in oživitev gospodarstva.

ECB v pismu, poslanem 5. avgusta, italijanski vladi sporoča, da je za stabilizacijo javnih financ nujno, da proračun uravnoteži že leta 2013 in ne šele leta 2014. To je italijanska vlada nato tudi storila, ko je kmalu po prejetem pismu javnosti predstavila takrat še okoli 45 milijard evrov vreden varčevalni paket.

V mesecu dni, kolikor so trajala napeta znotrajkoalicijska usklajevanja o ukrepih varčevalnega paketa, so nastale številne spremembe, zaradi česar je bilo iz tujine tudi slišati opozorila, naj se Italija ne oddaljuje od zastavljenih ciljev.

Paket je bil sprejet

Na koncu je vlada potrdila slabih 55 milijard evrov vreden varčevalni paket, ki med drugim predvideva krčenje lokalnih proračunov za okoli devet milijard evrov, zvišanje upokojitvene starosti za ženske v zasebnem sektorju s 60 na 65 let in zvišanje davka za dodano vrednost za eno odstotno točko, in sicer na 21 odstotkov.

ECB sicer pozdravlja ukrepe, ki jih je do takrat sprejela italijanska vlada, vendar jih ocenjuje kot nezadostne. Kot ključen izziv navaja izboljšanje javnih storitev in reformo zakonodajnega okvira po meri podjetij, da bi ta lahko povečala svojo konkurenčnost.

Nato ECB navaja potrebo po liberalizaciji lokalnih javnih storitev preko privatizacije in reformo kolektivnega pogajanja o plačah v smeri večje teže pogajanja na ravni posameznih podjetij ter reformo sistema odpuščanja in zaposlovanja.

Italijanski vladi priporoča tudi spremembo ustave, ki bi zagotovila več proračunske discipline in ukinitev nekaterih ravni administracije, na primer pokrajin. Oboje italijanska vlada zdaj tudi izpolnjuje, saj namerava v ustavo vnesti določilo o izravnanem proračunu in ukiniti pokrajine.

Državni statistični urad Istat je danes objavil podatke o gibanju proračunskega primanjkljaja v drugem letošnjem četrtletju. Znašal je 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je v enakem lanskem četrtletju dosegel 2,5 odstotka. Brez stroškov odplačila obresti dolga je primanjkljaj znašal 2,1 odstotka BDP.

V prvi polovici leta je dosegel 5,3 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke manj kot v enakem lanskem obdobju. Po napovedih naj bi proračunski primanjkljaj letos znašal 3,9 odstotka.