Med enajstimi tv postajami so tri pod okriljem RTV Srbija (RTS Beograd 1, RTS Beograd 2 in RTS Tretji kanal). RTS Beograd 2 in RTS Tretji kanal od začetka vojne povzemata skoraj celotni spored RTS Beograd 1, kar še posebej velja za informativne oddaje. Pred vojno je bilo načrtovano, da bo RTS Beograd 2 prerasla v jugoslovansko televizijo.
TV Politika, TV Studio B in BK Telecom imajo lastne informativne oddaje celo v vojnih razmerah, le da televizija bratov Karić (BK Telecom) povzema tudi informativne oddaje RTS. Javna skrivnost je, da je RTV Studio B skoraj pod popolnim nadzorom Draškovićevega Srbskega gibanja za obnovo (SPO), ki ima v Beogradu v koaliciji s Socialistično stranko Srbije in Radikalno stranko Vojislava Šešlja tudi formalno oblast.
Televizijska in radijska postaja Politika deluje pod okriljem največje medijske hiše v Srbiji, Politike AD, BK Telecom pa je last bratov Karić. Eden izmed bratov, Bogoljub Karić, je tudi podpredsednik srbske vlade. Komercialne televizijske postaje Košava, Pink, Art, Palma in SOS v mirnodobnih razmerah sploh niso predvajale političnih informativnih oddaj, med vojno pa dan in noč povzemajo tovrstne oddaje državne televizije. Podobno velja tudi za radijske postaje. Radio Politika in radio Studio B pripravljata lastne informativne oddaje, kar velja tudi za Radio Novosti, ki deluje v okviru medijske hiše Večernje novosti, medtem ko ostale večinoma povzemajo informativne oddaje državnega radia. Širša javnost je pravzaprav šele po sredinem bombardiranju poslovnega središča Ušće v Novem Beogradu izvedela, da je v tem poslopju delovalo več televizijskih in radijskih postaj. Poleg TV Košave je v tem poslopju pripravljala svoje oddaje tudi postaja SOS, katere sporedi so bili izključno športne narave. Na oddajnik, ki je na strehi nebotičnika Ušče, sta bili priključena še TV Pink in BK Telecom. Signali vseh teh televizijskih postaj so bili takoj po bombardiranju prekinjeni, toda TV Pink in BK Telecom sta začeli z rednimi oddajami še isti večer.
