Predstavniki te trojice držav na zaslišanjih v okviru predhodne javne razprave o pristojnosti Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) pričakujejo, da se bodo odločili, da ICJ ni pristojno za to tožbo. Kot trdijo Pariz, Rim in Berlin, ne obstaja pravna podlaga za tožbo.
ZRJ, danes Srbija in Črna gora (SČG), v času, ko je vložila tožbo, ni bila članica OZN, zato sodišče kot glavni sodni organ OZN ne more biti pristojno zanjo. ZRJ kot tedanja nečlanica OZN tudi ni bila podpisnica statuta ICJ in konvencije proti genocidu, zato se na ta dokumenta v tožbi ne more sklicevati, trdijo francoski, italijanski in nemški pravni strokovnjaki. V tožbah proti Franciji, Nemčiji in Italiji se SČG sklicuje na 9. člen konvencije proti genocidu in 5. odstavek 38. člena statuta sodišča.
Obtožujejo jih genocida in nezakonite uporabe orožja
SČG osem držav obtožuje genocida, pa tudi nezakonite uporabe oborožene sile med zračnimi napadi na ZRJ in zločinov proti človečnosti. Razprava pred sodiščem se je začela v ponedeljek z zaslišanjem Belgije, Nizozemske, Kanade, Portugalske in Velike Britanije, ki so prav tako trdile, da sodišče ni pristojno za primer. V sredo bo svoje argumente predstavila še Srbija in Črna gora.
V doslej prvi takšni razpravi se najvišji pravosodni organ OZN ne bo ukvarjal z vsebino tožbe, temveč bo osem članic zveze NATO pred sodniki podalo prve predhodne ugovore na tožbo SČG. Oblasti v Beogradu so 29. aprila 1999, ko je bil predsednik ZRJ še Slobodan Milošević, omenjenih dejanj obtožile Belgijo, Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Portugalsko in Veliko Britanijo, SČG pa je vložila tudi tožbi proti ZDA in Španiji, vendar ju je sodišče zavrnilo iz proceduralnih razlogov.
