Jochen A. Frowein, ki je med drugim tudi nekdanji direktor Inštituta za javno in mednarodno pravo Max Planck iz Heidelberga v Nemčiji, v oceni meni, da razveljavitev dekretov in povezane zakonodaje v kontekstu vstopa Češke v EU ni potrebna. Razveljavitev dekretov bi posegla v pričakovanja, ki so jih ljudje imeli več kot 50 let, navaja Frowein. Pravno pomembno je tudi, da Nemčija (njene državljane so dekreti najbolj prizadeli) ni zahtevala razveljavitve v pogajanjih o nemško-češki izjavi sprave leta 1997, dodaja izvedenec. Bilo pa bi primerno, "da Češka potrdi svoje obžalovanje glede določenih posledic dekretov, kot je to storila v izjavi iz leta 1997", še meni Frowein v oceni, za katero poudarja, da je bila pripravljena na predpostavki, da bodo imeli vsi državljani unije po vstopu Češke v povezavo na njenem ozemlju enake pravice.
Frowein v oceni predlaga tudi, da je potrebno zagotoviti, da se obsodbe, ki so bile na podlagi Beneševih dekretov sprejete v odsotnosti, ne bi izvršile, če bi katera na tej podlagi obsojenih oseb na Češko prišla po vstopu v EU. Če je potrebno, je treba v tem kontekstu sprejeti ustrezno zakonodajo, meni izvedenec.
Sicer pa v oceni Frowein zavrača še nekaj argumentov za nujnost razveljavitve dekretov pred vstopom Češke v EU. Tako navaja, da je razdelitev, ki jo na podlagi državljanstva navajajo dekreti, in to na državljane, ki so pokazali zvestobo Češkoslovaški in lahko obdrže državljanstvo, in druge, narejena na utemeljeni podlagi. Poleg tega pa vprašanja, vezana na nacionalno državljanstvo, ne sodijo v pristojnost evropskega prava, meni. Nemška manjšina, ki še živi na Češkem, pa je zaščitena z vrsto mednarodnih standardov, za katere gre domnevati, da so spoštovani, v sklepu svoje ocene še navaja Frowein.
Svoje poročilo na 32 straneh naj bi Frowein še danes izročil predsedniku parlamenta Patu Coxu in predsedniku zunanjepolitičnega odbora Elmarju Broku.
Prvi odzivi na poročilo
Na poročilo se je na zasedanju zunanjih ministrov že odzvala avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero Waldner, ki je dejala, da bo Avstrija oceno obravnavala tako s pravnih kot tudi politično-moralnih vidikov. Opozorila je, da gre za eno od več poročil na isto temo - v kratkem naj bi bilo pripravljeno tudi poročilo Evropske komisije. Ministrica je bila tudi prepričana, da bo Avstrija, ki je vprašanje dekretov v odnosih s Prago večkrat odprla, s Češko lahko našla dogovor. Pod kakšnimi pogoji, sicer ni navedla, takoj pa je izključila možnost veta na češki vstop v EU.
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen pa je v svojem prvem odzivu na Froweinovo oceno izrazil upanje, da bo ta prispevala k umiritvi razprave o dekretih. Do nadaljnjih zapletov na tej podlagi pa ne sme priti, je opozoril. Kot je znano, Evropska komisija vztraja, da so dekreti stvar preteklosti in brez neposrednih posledic na veljavni pravni red.
