Poslanci so v krajšem besedilu, ki ga je podprlo vseh 169 navzočih od skupno 200 članov parlamenta, med drugim poudarili, da pravna in lastninska razmerja, ki izhajajo iz češkoslovaške zakonodaje v obdobju 1940-1945, ne morejo biti postavljena pod vprašaj.
Kot je znano, so bili dekreti, poimenovani po nekdanjem predsedniku Češkoslovaške Eduardu Benešu, po drugi svetovni vojni pravna osnova za izgon in razlastitev približno 3,5 milijona sudetskih Nemcev iz tedanje Češkoslovaške.
Resolucija tudi poudarja, da omenjeni dekreti, pa tudi drugi povojni zakoni danes nimajo več vpliva na pravna razmerja. Češkoslovaška zakonodaja iz obdobja 1940-1945, vključno z Beneševimi dekreti, je, podobno kot v ostalih evropskih državah, posledica vojne in poraza fašizma, je še zapisano v resoluciji. V zvezi z zahtevami Sudetov po vrnitvi premoženja dokument izpostavlja, da obseg in pogoje vračanja premoženja določa češka denacionalizacijska zakonodaja.
Besedilo resolucije so že minuli teden uskladile vse parlamentarne stranke, v torek pa ga je podprl tudi češki predsednik Vaclav Havel. Kot je po glasovanju povedal predsednik poslanske zbornice Vaclav Klaus, omenjena resolucija "izraža zaskrbljenost zbornice glede poskusov nekaterih krogov, zlasti tistih v tujini, da bi vnovič odprli tragične probleme iz preteklosti, zapletli današnje mednarodne odnose, in vznemirjali prebivalce Češke".
Svoje stališče do povezave med Beneševimi dekreti in pristopnimi pogajanji Češke z Evropsko unijo, je med nedavnim obiskom v Pragi vnovič potrdil tudi evropski komisar za širitev Günter Verheugen, ki je dejal, da "dekreti ne bodo vplivali na pristopna pogajanja" med Prago in petnajsterico. "Ne pogajamo se o preteklosti, temveč o prihodnosti in dekrete je potrebno pustiti preteklosti," je dejal komisar.
