Tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan je odločno zanikal, da bi bil politični strateg predsednika Georgea Busha, Karl Rove vpleten v izdajo identitete tajne agentke CIA konservativnemu kolumnistu Robertu Novaku in kopici drugih washingtonskih novinarjev. Televizija CBS je v nedeljo poročala, da je ameriška obveščevalna agencija CIA od pravosodnega ministrstva zahtevala, naj sproži preiskavo v Beli hiši, ker je nekdo od tam medijem izdal identiteto ene od tajnih agentk.
Wilson je kasneje za izdajo imena agentke CIA obtožil Karla Rovea in menil, da je šlo za maščevanje in opozorilo drugim, ki si bodo drznili prati umazano perilo administracije v javnosti. Wilson je sicer danes že priznal, da ne ve, če je bil res Rove tisti, ki je informacijo posredoval medijem. McClellan je zatrdil, "da Rove ni bil vpleten, da predsednik ve, da ni bil vpleten in da to enostavno ni res".
Potrdil pa je, da gre za resno zadevo, ki jo je treba preveriti. Na vprašanje ali bi moral Bush odpustiti krivce, je McClellan odgovoril, da jih mora pravosodno ministrstvo preganjati do konca. "Predsednik pričakuje, da bo vsakdo v tej administraciji ravnal v skladu z najvišjimi standardi obnašanja, kar se v tem primeru ni zgodilo," je dejal McClellan.
Preiskava v Beli hiši?
Zgodba o izdaji identitete tajne agentke je Belo hišo po besedah demokratskih kritikov potisnila še globlje v iraško godljo, potem ko se že dlje časa sooča z obtožbami o napihovanju dokazov glede iraškega orožja za množično uničevanje ter pomanjkanjem zaveznikov pri obnovi Iraka.
Zgodba se začenja z januarskim govorom predsednika ZDA Georgea Busha o položaju v državi, ko je med drugim izrekel spornih 16 besed o tem, da je Irak po informacijah britanskih obveščevalcev pred kratkim skušal kupiti precejšnje količine urana v Afriki. Direktor CIA George Tenet je Belo hišo tri mesece pred govorom opozoril, da so informacije o tem v najmanjši meri neverodostojne, najverjetneje pa ponarejene. Teneta je na to dejstvo opozoril nekdanji veleposlanik Joseph Wilson, ki ga je CIA poslala v Niger, da preveri obtožbe.
Podobnost z afero Kelly zgolj naključna
Po vojni v Iraku in neuspešnem iskanju kemičnega, biološkega in jedrskega orožja, se je s prispevkom za New York Times julija oglasil veleposlanik Wilson, ki je razkril resnico, in Bela hiša je kmalu zatem priznala, da je bila vključitev informacije o uranu in Nigerju v predsednikov govor napaka, vendar je krivdo skušala zvaliti na Britance.
Svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice je na televiziji NBC zatrdila, da so na Tenetovo opozorilo tri mesece pred govorom preprosto "pozabili". Teden dni po Wilsonovem prispevku za New York Times je konzervativni kolumnist Bob Novak, ki je bolj znan po nastopih na televiziji CNN, zapisal, da sta mu dva visoka uradnika Bele hiše povedala, da je Wilsonova soproga tajna agentka CIE, ki se ukvarja z vprašanji orožja za množično uničevanje.
Newyorški demokratski senator Charles Schumer je bil med tistimi, ki so nemudoma zahtevali temeljito preiskavo tega "zaničevanja vrednega dejanja", saj izdaja identitete tajne agentke ne ogroža le njenega življenja, ampak ogroža ljudi, ki z njo sodelujejo, in nacionalno varnost ZDA. Nekdanji analitik CIA Raymond McGovern je v nedeljo za CBS dejal, da zaradi takšnih sramotnih dejanj ljudje umirajo. Pravosodno ministrstvo in FBI sta šele sedaj na zahtevo Georgea Teneta začela z uvodno preiskavo, če je v vsem skupaj kaj resnice in bo treba sprožiti obširno kazensko preiskavo.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je za televizijo ABC dejal, da, če CIA meni, da je bila razkrita identiteta njene agentke, potem je bila Tenetova dolžnost zahtevati preiskavo. Riceova pa je za NBC zatrdila, da ji ni nič znanega, da bi kdo iz Bele hiše storil kaj takšnega, vendar pa je obenem dejala, da predsednik pričakuje, da se njegova Bela hiša ne bi smela tako obnašati. "Ne vem za nobena prizadevanja Bele hiše, da bi prišlo do tovrstnega razkritja," pravi Riceova.
