Nastopil je enajsti dan protestov proti egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku, ki so ga protestniki poimenovali "Dan Mubarakovega odhoda". Na trgu Tahrir v Kairu se je zbralo okoli milijon ljudi, med njimi tudi številne ženske in otroci. Tudi zdravstveni minister je državni televiziji povedal, da bo na trgu Tahrir obiskal množico in poskušal uskladiti prizadevanja države z vojsko. Med protestniki pa sta bila tudi nekdanji zunanji minister in generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, ki ni izključil možnosti, da bi postal naslednji egiptovski predsednik. Dopisnik Al Džazire poroča, da se je pred trg v limuzini pripeljal višji vojaški uradnik, ki je govoril z vojaki.
Protestniki so pozivali k pohodu proti predsedniški palači, vendar se tja nato niso odpravili. Protivladni aktivist Wael Abbas je povedal, da protestniki nimajo potrebe po vodji, saj se sami organizirajo. ''Ljudje vedo, kakšne so njihove zahteve, ne potrebujejo nikogar, ki bi jim govoril, kaj naj naredijo,'' je povedal. Premier Šafik je sporočil, da protestnikov ne bodo odganjali s silo.
V središču Kaira naj bi bilo slišati streljanje, na katero pa se množica na trgu ni odzvala, poroča dopisnik BBC. Neki drugi dopisnik pa poroča, da so streli odjeknili na severnem delu trga, slišati pa naj bi bilo, kot da ne gre za opozorilne strele, ampak za strele med protestniki in podporniki. Tudi v daljni okolici trga se podporniki in nasprotniki predsednika občasno stepejo.
Policijska ura - protestniki vztrajajo
V Egiptu se je medtem že začela policijska ura - zdaj se namesto ob 17. uri začne ob 19. uri, traja pa do 6. ure namesto do 7. ure. Vojska ljudi, ki želijo prečkati most in priti na trg Tahrir med policijsko uro, ne pušča več mimo straže. Hoteli v bližini trga novinarje pozivajo, naj ne hodijo na balkone, ki imajo pogled na trg. Prav tako so jim zasegli snemalno opremo, kar naj bi jim naročila vlada, poroča dopisnik Sky News. Število protestnikov na trgu se je med policijsko uro zmanjšalo na dve tretjini števila, kolikor jih je bilo največ. Še vedno je zbranih na na tisoče ljudi, ki v temi poslušajo govore, občasno pa Mubaraka prosijo, naj odstopi.
So se pa razširile govorice, da je Mubarak odstopil, kar je sprožilo val navdušenja med protestniki, vendar se je kasneje izkazalo, da je šlo res samo za govorice. Sicer pa Egipčani niso navdušeni nad tem, da želijo ZDA 'pomagati' Mubaraku, da odstopi. To želijo namreč doseči sami, pravijo.
Na trgu je bil ganljiv prizor, ko se je množica zbrala pri molitvi, je dogajanje opisal dopisnik BBC. Okoli trga pa je napeto. Slišati je bilo štiri ali pet strelov, vsekakor pa so se streljali nasprotniki in podporniki predsednika, je še povedal. Trg namreč branijo nasprotniki Mubaraka, ki tudi s kamenjem odganjajo njegove podpornike.
Podporniki proti nasprotnikom Mubaraka
Protestniki, ki želijo, da Mubarak odide, so med njimi in podporniki predsednika postavili tudi več barikad. Kot kaže, uporabljajo skrivne kode, na primer tolčejo po železnih predmetih, ko opazijo, da se jim približujejo podporniki Mubaraka. Takrat se jim pridružijo ostali protestniki in skupaj naredijo človeški zid za barikadami.
Danes je na ulicah sicer tudi večje število vojakov, ki nadzirajo vstope na trg. Prvič so na teh vstopnih točkah poleg tankov postavili še pehoto, ki stoji za linijo bodeče žice. “Vojska je pred že postavljene barikade postavila še bodečo žico, ljudje pa dejansko stojijo v vrstah in čakajo, da jih pregledajo. S seboj nosijo hrano in pijačo. Vzdušje je drugačno, kot je bilo. Še vedno je mirno, a čuti se napetost. Zbira se veliko ljudi – v rokah nosijo zastave, vzklikajo, nad njihovimi glavami pa kroži helikopter. Zaenkrat je vse mirno," je razmere v egiptovski prestolnici opisal naš fotograf Miro Majcen. Njegove fotografije iz Kaira si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji:
Mubarakovih podpornikov na trgu ni, poroča Al Džazira, več kot 500 pa naj bi se jih zbralo na mostu 6. oktobra. Vojska je svoje tanke pomaknila bližje, da se bo lahko soočila z njimi. Nadzora, kdo vstopi na trg, pa ne opravlja samo vojska, pač pa tudi protestniki, ki se s preverjanjem osebnih izkaznic, na katerih Egipčanom piše tudi poklic, ki ga opravljajo, želijo prepričati, da na trg ne prihajajo policisti v civilu ali člani varnostnih služb, kot se je to dogajalo zadnje dni. Do novinarjev pa so prijazni, je sporočila dopisnica Al Džazire.
Dopisnik BBC je sporočil, da so protestniki med množico prijeli Mubarakove podpornike in jih predali vojski. Vse je potekalo mirno in brez napadov.
Naša posebna poročevalka Katja Horvat, ki se javlja iz Kaira, pa je opisala: "Komaj smo se prebili na trg, vojska je vsakega posebej pregledala in notri spušča drugega za drugim. Na kontrolni točki, kjer so se včeraj kamenjali in kjer je postavljena glavna barikada, so danes streljali. Izkazalo se je, da je šlo za opozorilne strele v zrak ... Zbranih je ogromno ljudi, večinoma moških, ki vsi govorijo isto – da bodo ostali dva meseca, če bo treba." Kot je še povedala, naj bi se po nekaterih napovedih v ponedeljek že odprli uradi, pošte, banke in šole.
Množica na trgu vzklika: 'Hočemo mir!'
Organizatorji so sprva načrtovali pohod proti predsedniški palači, a so ga pozneje odpovedali. "Ko so se ljudje na trgu začeli malo prerivati, smo šli takoj ven. Vojska nam je priskočila na pomoč in nam skozi množico naredila bližnjico. Z avtom smo naredili krog in že kakih 400 metrov stran naleteli na pripadnike Mubarakovega režima. Ker pri njih nikoli ne veš, kako se bodo odzvali na nas v taksiju, smo se raje vrnili v hotel," je opisala Katja.
Poudarila je, da je danes med množico na trgu, ki sicer vzklika, da hoče mir, opaziti veliko pripadnikov islamističnih skupin, ki jih včeraj ni bilo. "Klientela danes je čisto druga. Vsaj tretjina ljudi na trgu je pripadnikov islamističnih skupin, tiste ženske, ki so, so vse zakrite. Po novem ljudi zanima, kaj poročamo, kako poročamo, od kod smo ... Dvakrat se mi je zgodilo, da sem snemala izjavo, pa me je nekdo pri tem poskušal ustaviti. Skupine islamistov se ne pustijo snemati."
Po pričakovanjih naj bi se danes samo v prestolnici zbralo največ – kar dva milijona ljudi, po celi državi pa celo okoli 16 milijonov. Kot pravijo, nameravajo “zabiti zadnji žebelj v krsto režima in razglasiti zmago revolucije z dne 25. januarja”.
Napeto tudi v drugih mestih
Tudi v pristaniškem mestu Aleksandrija se je zbralo na stotisoče protestnikov, ki zahtevajo Mubarakov odstop. Po popoldanski molitvi so med protestniki odkrili policista pod krinko, vendar ga protestniki niso poškodovali, piše Al Džazira. Pred trgom in hoteli je večje število vojakov, ki so jim naročili, da v bližino ne smejo spustiti tujcev in novinarjev. Protestniki na zvoke državne himne pojejo 'vsaka diktatura se enkrat konča'. ''Vse je tiho zdaj. Ljudje poskušajo zaspati, drugi pa stražijo,'' prek Twitterja zvečer sporočila blogerka.
Tudi v Gizi, tretjem največjem mestu v Egiptu, se je zbralo okoli 3.000 podpornikov Mubaraka. V okrožju Mohandessin v Kairu so Mubarakovi podporniki organizirali shod, ki pa se ga je udeležilo le nekaj deset in ne več tisoč oseb, je povedal očividec.
Dopisnik BBC je povedal, da ljudje želijo, da gre, ne samo Mubarak, ampak tudi režim. Mubarak je sicer rekel, da bo odstopil, vendar bo režim ostal, ker naj bi bila to najboljša obramba pred islamizmom.
Na udaru tudi novinarji in tujci
Največji neodvisni časopis v Egiptu Al Masry Al Youm poroča, da so varnostni organi vdrli v prostore, kjer ima sedež spletna stran Muslimanska bratovščina in aretirali dvanajst spletnih novinarjev. Eden izmed njih je kasneje na Twitterju objavil, da so jih že izpustili, vendar jih na vsaki kontrolni točki natančno pregledajo. ''Vsakih pet minut nas policija aretira, ker iščejo osebe, ki izgledajo kot tujci in imajo pri sebi kamero ali prenosni računalnik,'' je sporočil novinar, ki je zdaj že na varnem. Mubarakovi podporniki pa so vdrli v prostore Al Džazire v Kairu in zažgali njihovo opremo. Prav tako naj bi na njihovo spletno stran vdrli hekerji. Dopisnili tujih medijev poročajo še o številnih drugih priprtjih tujih novinarjev. Novinar, ki so ga pred tednom dni med snemanjem dogajanja ustrelili, je danes umrl. Ahmad Mohamed Mahmoud je prva smrtna žrtev med novinarji, ki poročajo o dogajanju v Eguptu. Ustrelili so ga 28. januarja, ko je snemal spopade med protestniki in policijo.
Američanka Rosa Navarro, ki so jo aretirali in čez noč zadržali na sedežu obveščevalne agencije, je povedala, kaj se je zgodilo. ''Včeraj sem s prijateljem šla ven, da bi kupila sim kartico. Ustavila sva se pri njem doma, ko sva čakala taksi, pa so k nama pristopili policisti v uniformi. Pokazala sva jim potna lista, nato so naju izpustili. Čez dve minuti so prišli nazaj in naju aretirali. Zasliševali so naju in obtožili, da sva vohuna, ki želiva strmoglaviti egiptovsko vlado. Z zavezanimi očmi sem sedela še z okoli 50 ali 60 Zahodnjaki, ki so jih prav tako aretirali, ko so čakali na avtobus ali taksi, ali so preprosto hodili po ulici. Nikogar izmed nas niso aretirali v bližini protestov,'' je povedala.
Egiptovska vlada se je odzvala na obtožbe, da policija napada novinarje. ''Poročila številnih tujih medijev, da policija ukrepa zoper tuje novinarje ne držijo. Tuji mediji so v Egiptu vedno dobrodošli, nasilna dejanja zoper novinarje pa niso sprejemljiva,'' je povedal minister za informacije. ''Ministrstvo je sodelovalo s policijo in pospešilo izpustitev priprtih in zaslišanih novinarjev. Na žalost so bili tuji novinarji podvrženi enakemu ravnanju kot vsi Egipčani na območju, kjer potekajo protesti.''
Zaradi nemirov v Egiptu se slovenski turisti predčasno vračajo domov.
Mohamed El Baradej, opozicijski voditelj, ki že več let živi na Dunaju, je za avstrijske medije pojasnil, da ne namerava kandidirati za predsednika. ''Ne, ne bom kandidiral za predsednika. Največ, kar lahko naredim, je, da delujem kot agent za spremembe. Seveda želim sodelovati v prihodnosti, ampak kdo bo kandidiral, to ta trenutek ni tako pomembno.'' V Intervjuju za Al Džaziro pa naj bi El Baradej zanikal navedbe avstrijskih medijev, da ne bo kandidiral za predsednika. Je pa pozneje rekel, da bi kandidiral, če bi ga ljudje prosili.
Prepovedana Muslimanska bratovščina je bila pod posebnim nadzorom, kot glavno opozicijsko gibanje. Gre za Islamiste, ki so v preteklosti podpirali Hamas. Njihov predstavnik je za BBC povedal, da bodo spoštovali željo ljudi. ''Sto odstotno bomo spoštovali kar bodo prinesle svobodne volitve in veselimo se, da bo v Egiptu spet zaživela svoboda,'' je povedal.
O situaciji v Egiptu se danes pogovarjajo tudi evropski voditelji v Bruslju.
Mubarak se ne da
Kljub mednarodnemu pritisku pa je Mubarak odločen, da se bo držal načrta in ostal na oblasti do septembra. Egiptovski finančni minister Ahmed Abdul Gheit je povedal, da ''zunanje sile ne morejo odločati o prehodu moči'' in da Mubarak za zdaj ostaja ter da bo, tako kot je že sam rekel, umrl na domači zemlji.
Amir Hamzavi iz Centra za Bližnji vzhod pa je povedal, da se je srečal s podpredsednikom Sulejmanom in premierjem Šafiandom. Kot je dejal, bo Mubarak najverjetneje do septembra ostal kot častni predsednik in glede na njegove pogovore z mladimi, bi to lahko bilo sprejemljivo za protestnike. Premier pa je sporočil, da ne pričakuje, da bo predsednik oblast predal svojemu namestniku.
Podpredsednik Sulejman pa se bo jutri sestal s skupino uglednih posameznikov, ki spodbujajo rešitev za državno krizo, v kateri bi prevzel predsednikova pooblastila v prehodnem obdobju, je sporočila neka skupina. Mislijo namreč, da je Sulejmanov prevzem oblasti ''edina pot naprej''. Veliko protestnikov, pa se s tem ne strinja.
Črnogorski mediji pa medtem poročajo, da bi Mubarak lahko zatočišče našel pri njih, saj naj bi njegov sin in ožji prijatelji že urejali stvari za njegov prihod. V Črni gori je zatočišče našel že odstavljeni tajski premier Takšin Šinavatra.
Egipt je Združenim narodom danes sporočil, da je nezadovoljen z javnim kritiziranjem egiptovske vlade sekretarja Ban Ki Muna in njegovimi zahtevami po spremembah. Ban Ki Mun je Mubaraka in njegovo vlado ta teden namreč pozval, naj sprejmejo ''drzne ukrepe'' za reševanje vprašanj ljudi, ki protestirajo.
Bela hiša: Vlada mora narediti konkretne korake
Robert Gibbs, predstavnik Bele hiše je povedal, da ljudje, ki protestirajo v Egiptu "ne gredo nikamor" brez Mubaraka in da njegova vladadela "konkretne korake" v smeri svobodnih in poštenih volitev. Zavrnil pa je poskuse, da bi razložil, kaj ti konkretni koraki so.
''Ves svet opazuje delovanje vseh v Egiptu in govori o resnosti, s katero vlada obravnava nemoten prehod. Egiptovska vlada se mora zavezati pogajanjem s tistimi, ki trenutno niso v vladi, neposrednim pogajanjem, ki usmerjajo k poštenim in svobodnim volitvam. Jasno je, da brez teh konkretnih ukrepov … bomo še naprej videli nemire,'' je povedal in egiptovsko vlado pozval, naj sprejme konkretne korake za predajo oblasti, drugače se nasilje na ulicah Egipta ne bo končalo. Prav tako želi Bela hiša vse ameriške novinarje, ki so jih med protesti pretepli čim prej odpeljati iz Egipta.
Predsednik Barack Obama pa je sporočil, da bodo prihodnost Egipta določili njegovi prebivalci. ''Preprosta resnica je, da problemov v Egiptu ne bo rešilo nasilje ali zatiranje''. Dejal je še, da mora Mubarak poslušati Egipčane in sprejeti odločitev o tem, kako naprej.
Na vprašanje, ali mora Mubarak oditi, je Obama dejal, da je, odkar so se protesti začeli, z egiptovskim predsednikom govoril dvakrat: ''Vsakič sem poudaril dejstvo, da bo prihodnost Egipta v rokah ... Egipčanov, ampak sem v luči tega, kar se je zgodilo v zadnjih dveh tednih, tudi povedal, da vrnitev v pretekle dni ne bo delovala .... da bi Egipt imel svetlo prihodnost, kar menim, da jo lahko ima. Edina stvar, ki bo delovala, je ureditev procesa tranzicije ... predstavnika vlade, ki se odziva egiptovskim ljudem ... . Kar sem mu predlagal je, da mora poslušati ljudi okrog sebe in svojo vlado, poslušati mora egiptovske ljudi in sprejeti odločitev o prihodnosti, ki je urejena, to je smiselna in resna.''
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je povedal: ''Egipt je suverena država pri odločanju o tem, kako bo šla naprej. Nisem prepričan, da se mi, ki nismo Egipčani, lahko vmešavamo v to.''
KOMENTARJI (225)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.