Več kot tisoč migrantov je znova prispelo na srbsko-hrvaško mejo med krajema Berkasovo in Bapska. Hrvaška policija se trudi, da ne bi nekontrolirano prešli meje, nezadovoljni migranti pa kričijo ''odprite, odprite'' meje. ''Ne razumem, zakaj nas zadržujejo in nam ne pustijo, da gremo mimo. Zelo hladno je, utrujeni smo. Številni nam na poti pomagajo, mi želimo samo skozi državo,'' je, kot poroča Index.hr, dejal eden izmed migrantov.
Potem ko se begunci na srbski strani izkrcajo iz avtobusov, nekaj kilometorv od Berkasova, migranti nato pešačijo okoli tri kilometre do hrvaške meje. Srbski mediji med tem poročajo, da je z juga Srbije proti Hrvaški danes znova krenila 10.000-glava množica, ki bi lahko Hrvaško dosegla že ponoči.
Od polnoči do 15. ure je na Hrvaško prispelo 3513 migrantov. V Opatovcu jih je okoli 2700. V Slavonskem Brodu so začeli postavljati nov sprejemni center, ki bo bolj primeren za zimske razmere. V sredo je na Hrvaško vstopilo več kot 6100 ljudi, kar je več, kot je bilo dnevno povprečje v preteklih nekaj več kot mesec dni.
Ostojić: "Slovenci bi se morali bolje pripraviti"
Hrvaški minister za notranje zadeve Ranko Ostojić je za hrvaške medije komentiral dogajanje na slovensko-hrvaški meji. Dejal je, da bi raje videl, da bi bil sprejem beguncev v Sloveniji drugačen. "Trideset dni smo imeli razmere, v katerih bi se lahko morda bolje pripravili. Mislim, da bi morali predvsem spremeniti način registracije. Zadrževanje ljudi na takšen način je nepotrebno. Registriramo jih tudi na Hrvaškem, ampak ti ljudje gredo naprej, nihče ne ostaja v Sloveniji," je dejal hrvaški notranji minister.
Dejal je tudi, da je Hrvaška ponudila, da njeni vlaki vozijo direktno v Šentilj. "Ne vem, zakaj ne bi naredili več, da ti ljudje ne zmrzujejo in da jim pomagamo," je dodal. Kot pravi, mora Slovenija razumeti, da je število beguncev na Hrvaškem takšno, kakršno je. "Če jih iz Grčije pride 10 tisoč, mi lahko 24 ur zadržujemo pet tisoč ljudi, toda pet tisoč jih moramo spustiti naprej," pravi Ostojić.
Ostojić je dejal, da s slovenskimi oblastmi komunicirajo o tem, kje bodo izkrcali begunce. "Toda, če se ta komunikacija konča pri tem, da prihaja avtobus, na drugi strani pa jih niče ne sprejme, potem ni velikega izbora," je dejal.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je na tiskovni konferenci dejal, da izjav hrvaškega ministra ne bo komentiral.
PREBERITE ŠE:Kritike glede ravnanja z begunci letijo tako z ene kot druge smeri. Tako je Šefic dejal, da Hrvaška nekontrolirano ravna z begunci. Pojavili so se tudi nočni posnetki o dogajanju na hrvaško-slovenski meji.
Tudi podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica Vesna Pusić je po današnji seji vlade dejala, da si želijo dogovora s Slovenijo. "Ne moremo pa se dogovoriti na način, da Hrvaška sprejme 7000 ali 8000 ljudi, Slovenija pa 2500 oseb," je pojasnila.
Pusićeva je ocenila, da v obstoječih okoliščinah ni mogoče uveljavljati celotnih schengenskih in dublinskih pravil, ker ne gre za redno stanje.
Hrvaški minister Ostojić je še dejal, da se bo jutri v Bajakovem sestal s srbskim notranjim ministrom. Pričakuje konkretne dogovore o boljši organizaciji beguncev. Ti namreč še vedno na ozemlju med Srbijo in Hrvaško čakajo v mrazu, brez strehe nad glavo. "To lahko bolje uredimo s ciljem humanega odnosa do teh ljudi. Ne moremo se dogovoriti glede vseh podrobnosti, toda glede določenih humanih zadev se verjetno lahko," je dejal Ostojić.
Hrvaška bo zahtevala materialno pomoč EU zaradi begunske krize
Hrvaška vlada je na današnji seji pooblastila državno upravo za zaščito in reševanje (DUZS), da od pristojnih služb EU zahteva materialno pomoč za organizacijo sprejema beguncev oziroma migrantov na Hrvaškem. Hrvaška prosi predvsem za zimske šotore in zabojnike ter grelce in svetilke.
Hrvaška želi od EU dobiti 100 stanovanjskih zabojnikov z gretjem, 1000 zimskih šotorov, 20 sanitarnih zabojnikov s tuši in stranišči, 1000 zložljivih postelj, 500 pogradov, 30.000 odej, 2500 spalnih vreč, 50.000 pelerin ter vrsto drugih stvari za opremo začasnih tranzitnih centrov za begunce, kot so grelci, svetilke in električni kabli.
Na seznamu so tudi gumijaste rokavice, rokavice za enkratno uporabo, maske za obraze, gumijasti škornji in kompleti za prvo pomoč.
Hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak je v torek povedal, da so od začetka begunskega vala na Hrvaškem porabili 12 milijonov kun (1,57 milijona evrov), in sicer večinoma za gorivo, hrano in oskrbo služb, ki se ukvarjajo z begunci in migranti. Potrdil je, da so na finančnem ministrstvu odobrili dodatnih 20 milijonov kun (2,63 milijona evrov), ker se je izkazalo, da so mesečni stroški za sprejem beguncev in migrantov približno deset milijonov kun.
Vrdoljak je še poudaril, da ne bodo dopustili, da bi se blagovne rezerve katerega koli blaga spustile pod 70 odstotkov njihovih običajnih zalog.
Hrvaška pospešeno pripravlja nov začasni tranzitni center v Slavonskem Brodu, v katerem bodo uredili primernejšo namestitev za begunce. Pri urejanju centra v zapuščenih objektih v industrijski coni pomaga tudi hrvaška vojska.
Po neuradnih podatkih bodo center v Slavonskem Brodu odprli do konca oktobra. Ko bo odprt, bodo ljudi, ki vstopajo na Hrvaško iz Srbije, vozili tja in ne več v Opatovac, kjer ni pogojev za bivanje ljudi čez zimo.
Zvečer je na letališče v Osijeku priletelo transportno letalo iz Dubaja z 37 tonami humanitarne pomoči za begunce. Gre za humanitarno pomoč, ki jo je organiziral UNHCR. Hrvaškim humanitarnim organizacijam, ki pomagajo beguncem v Opatovcu in na drugih postankih proti Sloveniji, pa so poslali šotore, pelerine, odeje, grelce in solarne svetilke. Do zdaj so sicer na Hrvaškem beguncem razdelili več kot 80 tisoč odej, 50 tisoč litrov vode in 30 tisoč pelerin.
Prek Makedonije vsakodnevno do 10.000 beguncev, val ne pojenja niti v Srbiji
Število novih migrantov in beguncev v Makedoniji vztrajno narašča. Na to je danes ob obisku Gevgelije na meji z Grčijo opozoril makedonski predsednik Gjorge Ivanov. Kot je zatrdil, skozi Makedonijo vsakodnevno potuje do 10.000 beguncev. Medtem pa so v Preševu ob meji z Makedonijo samo danes zabeležili prihod okoli 7000 ljudi.
Srbski minister za delo Aleksandar Vulin je danes v Preševu na južnem delu srbske meje spomnil, da je danes tekom dneva v majhno naselje vstopilo okoli 7000 beguncev. Vsi so po registraciji svojo pot nadaljevali proti meji s Hrvaško. Do 14.30 so po navedbah srbskega komisariata za begunce v Preševu registrirali okoli 4500 novih migrantov oziroma beguncev.
Srbski premier Aleksandar Vučić je zaradi tega vnovič pozval Evropsko unijo, "da jasno pove, kaj mora Srbija" v migrantski krizi storiti. Ni realno pričakovati, da bo njegova država sprejela milijon beguncev, če bodo vsi drugi zaprli svoje meje. "Če naj begunce zaradi zime obdržimo tukaj (v Srbiji), nam povejte. Lahko bi to naredili," je menil Vučić, a poudaril, da zmogljivosti Srbije niso neomejene. Sicer pa je prek Srbije v zadnjih mesecih potovalo 260.000 beguncev.
V Turčijo prihajajo novi begunci iz Sirije
Iz Sirije pa ljudje še vedno bežijo. V sosednjo Turčijo, v provinco Hatay, se je v zadnjem tednu zateklo več kot 1000 novih beguncev, med njimi številne ženske in otroci. Nov begunski val so sprožili ruski zračni napadi. Večina se je zatekla k sorodnikom in prijateljem, ki so že prej prebežali v Turčijo.
Švedska pričakuje, da se bo k njim zateklo do 190 tisoč beguncev
Švedski urad za migracije pričakuje, da se bo k njim letos zateklo do 190 tisoč beguncev iz Sirije in Iraka. Švedska je zato že napovedala, da bo v naslednjih dveh letih potrebovala dodatnih 7,4 milijarde evrov za reševanje begunske krize, če se bo uresničil scenarij, po katerem naj bi v državo letos prišlo vsaj 160 tisoč ljudi, naslednje leto pa še 135 tisoč beguncev.
Letos je sicer v tej državi že več kot 100 tisoč tujcev zaprosilo za azil, čeprav so jih pričakovali okoli 74 tisoč. Samo v zadnjem tednu se je na Švedsko zateklo okoli 10 tisoč ljudi.
Švedska se zato že sooča s težavo, kako zagotoviti dovolj zavetišč za begunce. Bojijo se, da do konca leta ne bodo mogli zagotoviti dovolj nastanitev za 25-45 tisoč ljudi in bodo ti morali hladno švedsko zimo preživeti v ogrevanih šotorih.
Švedska, država z 9,8 milijona prebivalci, je znana po svoji ugodni azilni politiki in je želena destinacija za številne begunce. Trenutno podeljuje azil vsem beguncem iz Sirije – vsak dan jih na njena tla vstopi več sto.
Privablja tudi veliko število Afganistancev, Iračanov in Eritrejcev, zaradi česar je Švedska med državami unije z največjim številom migrantov glede na število prebivalcev.
