Pred svetovnim dnevom beguncev, ki bo jutri, vse več organizacij opozarja, da si ne smemo več zatiskati oči pred dejstvi. Še posebej ignorantski smo državljani evropskih držav, prav tako ZDA in Avstralije. Dejstvo je namreč, da se soočamo z valom beguncev, ki bežijo pred spopadi, ki so se v zadnjih petih letih razplamteli po različnih koncih sveta. Treba je nemudoma ukrepati, opozarjajo vsi, ki se zavedajo, da so begunci živi ljudje, in ne le nepomembne težave, ki jih lahko pometemo pod preprogo.
Preberite tudi: Kaj o begunski in migrantski problematiki menijo v Sloveniji?
Prav tako se ne moremo obdati z visokimi zidovi in ograjami, tako kot to želi na primer Madžarska, pri tem pa ignorirati množice pred zidom. Srbija opozarja, da se bo na njenem območju zgodila katastrofa, če Madžari svoje grožnje uresničijo. Na nogah so tudi Makedonci, ki so do sedaj mižali in množice obupanih ljudi spodbujali, naj gredo najprej, saj jih nimajo kje nastaniti. Pri tem so jim prepovedali uporabo makedonskega javnega prevoza, tako da so prodajalci koles v zadnjem času obogateli, saj so se s svojimi izdelki postavili ob mejo in na veliko prodajali. Tako da ni bilo nič presenetljivega videti skupine beguncev, ki skozi Makedonijo kolesarijo ali pa na kolesih potiskajo otroke in kakšno torbo. Zdaj je Makedonija le popustila in sprejela zakon, da se morajo begunci oziroma migranti v roku 72 ur od vstopa v državo javiti na pristojni urad in zaprositi za azil ali pa zapustiti njihovo državo.
Pot migrantov:
Organizacija Human Rights Watch (HRW) opozarja, da se ljudje za beg ne odločijo kar tako. Ljudje so prisiljeni bežati, saj se soočajo z zlorabami in konkretnimi grožnjami, zaradi katerih lahko umrejo. Čeprav lahko umrejo med potjo, na morju, na koncu pa jim na območju EU več kot očitno pokažejo, da niso zaželeni, pa je tudi to boljše, kot pa gotova smrt, ki jih čaka, če ostanejo na svojem domu. V človekovi naravi je, da se smrti izmika toliko časa, kolikor pač se le da, upanje v človeku pa vedno umre zadnje. Vsi ti ljudje pač upajo, da bodo lahko nekoč in nekje le zaživeli v miru in brez strahu. Sprejmejo tveganje ne zato, ker želijo, temveč, ker so v to prisiljeni
Ko so se humanitarci pogovarjali z begunci, ki so prispeli v Italijo ali Grčijo, so ugotovili, da večina teh ljudi sprejema tveganje ne zato, ker tako želijo, temveč zato, ker so v to prisiljeni. Zato raziskovalka pri HRW Judith Sunderland vztraja, da sta prioriteti EU zagotavljanje varnih poti do varnih zatočišč v Evropi in reševanje življenj. Pri tem pa bi morale vse države, tako tiste, iz katerih begunci bežijo, tranzitnih in ciljnih držav, poskrbeti za spoštovanje mednarodnih konvencij.
Le v letošnjem letu je Sredozemsko morje uspešno prečkalo več kot 100.000 ljudi. Več kot 60 odstotkov jih prihaja iz Sirije, Somalije in Afganistana, kjer divjajo vojne ali pa politično nasilje, ter iz Eritreje, v kateri vlada skrajno represivna politična opcija. Ti prosilci za azil, med katerimi je veliko otrok, poročajo o zlorabah, napadih oboroženih skupin kot so skrajneži Islamske države, Talibani ali pripadniki Al Šababa, o prisilnih mobilizacijah ali pa o pošiljanju v samomorilske napade, nespoštovanju mednarodnih predpisov o nenapadanju neoboroženih civilistov, o pokolih, napadih na šole in podobno.
Potem pa je tu še skupina ljudi, ki beži zaradi ekonomskih razlogov oziroma zaradi želje po večji kvaliteti življenja: gre za migrante iz Nigerije, Senegala, Malija in Gambije. Nekateri med njimi bežijo pred preganjanjem zaradi njihovih političnih ali drugih osebnih stališč. Nekateri so najprej zbežali v Libijo, a nato so se morali umakniti tudi od tam.
Otroci, ki bežijo sami
Predstavniki HRW se vsak dan srečujejo tudi z otroki in mladostniki, ki bežijo sami, brez spremstva odraslih oseb oziroma staršev ali drugih skrbnikov. Lani so v Italiji zabeležili več kot 10.500 primerov omenjenih otrok, ki so jih odkrili na čolnih, ki so prečkali Sredozemsko morje. V Grčiji je ta številka lani znašala več kot 1.100 otrok. In prav Sredozemsko morje je najbolj smrtonosna pot.
Ob tem je treba opozoriti, da smo zavezani tudi konvenciji o zaščiti otrokovih pravic, ki ne velja le za izbrane otroke, temveč za vse.
Begunci in migranti v centrih za pridržanje v Makedoniji:
Vsako življenje šteje, ne le naše Čeprav veliko državljanov EU nasprotuje, da bi v Uniji sprejemali begunce in vztraja, naj jih "pošljejo od koder so prišli", "naj ostanejo v svoji domovini in se borijo, kar bi jaz sigurno storil" ali pa da "imamo dovolj svojih težav", pa humanitarne organizacije opozarjajo, da v svetu veljajo konvencije, s katerimi smo se obvezali, da vsako življenje šteje in da ima vsaka oseba pravico do življenja in zaščite, pri tem pa velja načelo nevračanja na izhodiščno točko, od koder je zbežala. Če bi nasilno vračali ljudi, od koder so prišli, bi jih predali v roke gotove smrti in grozovitega mučenja ali pa zlorab in preganjanja. Še več: vsaka oseba ima pravico do svobode in življenja v varnem okolju, v katerem ga ščiti pravična ureditev. Vsi ljudje imajo pravico do zasebnosti in družinskega življenja, opozarja HRW.
Vsak se ima pravico umakniti pred nevarnostjo ali grožnjami
V deklaraciji o človekovih pravicah, ki jo je sprejel ves demokratični in napredni svet, je navedeno tudi to, da ima vsak, ki je ogrožen, pravico zbežati iz svoje ali druge države. Prav tako ima pravico zaprositi za azil. Gre za osnovne človekove pravice, opozarjajo človekoljubne organizacije. Vsi, ki že živijo v EU, imajo pravico do združitve družine, tako da imajo ljudje, ki so že leta prebivalci na primer Francije, pravico z vojnih območij rešiti svoje sorodnike.
Evropske države bi morale sodelovati s humanitarnimi organizacijami pri postavitvi primernih zatočišč za begunce in migrante, pravi HRW in dodaja, da bi morali razmisliti o podeljevanju humanitarnih viz, s pomočjo katerih bi lahko ti ljudje varno in zakonito prispeli v EU, kjer bi lahko zaprosili za azil.
Dolgoročno bi po mnenju HRW morala EU zagotoviti, da na območju matičnih in tranzitnih držav ne bi nastajale situacije, ko bi se ljudje, ki bežijo, znašli ujeti v ciklu zlorab, ali pa bi jim onemogočali dostop do pravičnih postopkov za odobritev azila ali pa celo do vračanja na krizna območja. EU bi morala uporabiti svoj vpliv in sredstva pri spopadu s pojavi, kot so migracija, sistematično kršenje človekovih pravic, revščina, nepravičen razvoj, slabo upravljanje ter na koncu tudi nasilni konflikti in brezvladje.
Poti migrantov in beguncev:
KOMENTARJI (298)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.